Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
Predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani je predsednik države Borut Pahor odlikoval, tudi za njeno prihodnje delo, z zlatim redom za zasluge. In tudi tokrat je odlikovanje nekatere razburilo, drugi pa ga vidijo kot spodbuda za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Kakšni so dejanski obeti za prihodnost slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, bodo tudi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine? O tem več v tokratni oddaji. Pridružili smo se malčkom v Porabju, ki se učijo slovenščino ob pomoči vzgojiteljice – asistentke iz Murske Sobote. Zanima nas, kakšen je odnos koroških oblasti do kulture. V kulturnem centru univerze v Celovcu so prepričani, da se nadaljuje kulturna politika iz časov, ko so na avstrijskem Koroškem vladali svobodnjaki. Slišite pa lahko tudi zgodbo rojakinje z Reke, 90-letne Ksenije Grabusin. Njen oče je staršem poslal dopisnico s Soške fronte. Kaj je sporočil? Prisluhnite oddaji.
Rojaki v Porabju bodo letos dobili skoraj četrtino več denarja iz madžarskega proračuna kot lani. Zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölleš Kiss pa v Sotočjih opozarja tudi na druge možnosti financiranja. Da ima manjšina priložnosti dobiti dodaten denar iz skladov evropske unije, so prepričani na Reki, v agenciji EU korak. Letos stavijo na ustanovitev gospodarskega centra. Doktor Danijel Grafenauer, ki raziskuje življenje in delo koroškega Slovenca doktorja Julija Felaherja, nas skozi pripoved o njem popelje po vseh ključnih trenutkih zgodovine koroških Slovencev. Ustavimo pa se tudi pri rojakih iz Videmske pokrajine, ki konec novoletnih praznikov tradicionalno pripravijo Dan emigranta. Prireditev je bila nekoč namenjena rojakom, ki so se izselili v svet. Po več kot pol stoletja je to priložnost za predstavitev življenja in dela rojakov v Benečiji in opozorila na aktualne težave.
Prva oddaja v novem letu je precej zgodovinsko obarvana. Z Vilijem Prinčičem, rojakom z Goriške, se pogovarjamo o usodi slovenskih beguncev med 1. svetovno vojno. Predstavljamo pred 120 leti rojenega doktorja Julija Felaherja, rojaka z avstrijske Koroške, ustanovitelja Kluba koroških Slovencev. Z rojakinjo z avstrijske Štajerske Susanno Weitlaner se pogovarjamo tudi o Slovencih, ki v vse večjem številu prihajajo s trebuhom za kruhom na Štajersko. Spremljajo kulturno dogajanje med tam živečimi rojaki? V oddaji gostimo doktorico Marijo Riman z Reke, upokojeno profesorico, muzikologinjo, ki je ljubezen do znanstvenega raziskovanja prenesla tudi na svoji hčerki. V Porabju pa smo se pridružili Veselim pajdašem, gledališki skupini iz Števanovcev, ki je tik pred koncem leta pripravila premiero nove gledališke igre.
Zadnja letošnja Sotočja zaznamujejo rojaki, ki z optimizmom zrejo v leto 2015. Gostimo Franca Jožefa Smrtnika, župana Železne Kaple, občine, ki se lahko pohvali z inovativno in zelo uspešno politiko varovanja okolja. Kako inovativni bodo koroški Slovenci na lokalnih volitvah pomladi prihodnje leto? Tudi o tem v pogovoru z županom Železne Kaple. Porabski Slovenec Gabor Ropoš je bil že tretjič zapored izvoljen za župana Gornjega Senika, nagrajen pa je bil tudi kot podjetnik. Kakšno prihodnost napoveduje rojakom na Madžarskem? S političnim analitikom Davorjem Gjenerom ocenjujemo odnos hrvaških oblasti do tam živečih narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, toda praksa pogosto pokaže temnejše plati, pravi Gjenero. Vabimo vas tudi na obisk k rojakom v Kanalsko dolino in skupaj z Alino Carli, urednico mladinske revije Galeb, zaznamujemo 6 desetletij izhajanja te revije.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Furlaniji Julijski krajini? Razočarani, ker jih v matični domovini ne poznajo in prepoznajo, opozarjajo tudi na pomen sodelovanja. Več o tem lahko slišite v Sotočjih. Ustavili smo se v Trstu na praznovanju 50-letnice Kulturnega doma, ene osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in na Reki v društvu Bazovica, kjer so se na prednovoletnem srečanju zbrali tam živeči rojaki. Gostimo biatlonko, koroško Slovenko, Dunjo Zdovc, ki je na Pokljuki osvojila prve točke v sprintu za svetovni pokal. S koroško Slovenko Micko Opetnik, predsednico kulturnega društva Šmihel, se pogovarjamo o pomenu lutkovne in gledališke dejavnosti. Predstavljamo pa tudi knjižne darove, ki so jih za svoje bralce tokrat pripravile zamejske založbe in organizacije.
V Furlaniji Julijski krajini so zelo hitro sprejeli reformo krajevnih uprav. Bodo manjše občine z večinsko slovenskim prebivalstvom vendarle lahko ohranile svojo avtonomijo? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. O svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Italiji, nekdanja ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru pa se spominja tudi začetkov šole pred 30 leti. V Budimpešti so podelili priznanja za kulturno udejstvovanje na narodnostnem področju. Kako je z razmerami na Madžarskem zadovoljna dobitnica priznanja, porabska Slovenka, urednica Marijana Sukič? O tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Z nagrajenim prevajalcem, pesnikom Fabjanom Hafnerjem se pogovarjamo o slovenščini na avstrijskem Koroškem danes, na prednovoletnem sprejemu pa smo se pridružili rojakom v Lovranu.
Usoda Primorskega dnevnika, osrednjega časopisa Slovencev na Tržaškem, je še vedno negotova. V reševanje se bo vključila slovenska vlada, je v okviru obiska v Trstu zagotovil premier Miro Cerar. Več o tem v Sotočjih. Zbor Zbirk je čezmejni slovensko italijanski projekt, namenjen ovrednotenju krajevne kulturne dediščine in njeni ohranitvi tudi v Benečiji in Reziji. V Porabju pa skuša družina Hanžek obuditi tradicijo luščenja bučnih semen, ki je nekoč krajšalo dolge zimske večere. O zaščiti slovenske kulturne dediščine podrobneje v tokratni oddaji. Skupaj z rojaki iz Zagreba bomo praznovali 85-letnico delovanja kulturno prosvetnega društva Slovenski dom in se ustavili še na slovenskem konzulatu v Celovcu ter se skozi okno umetnosti zazrli k sosedu.
Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik. Kako svoj materni jezik – slovenščino - usklajuje z avstrijskim protokolom, lahko slišite v tokratni oddaji. Kako narediti korak naprej, k boljšemu pouku slovenskega jezika,pa so ugotavljali predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo, ki so obiskali porabski dvojezični osnovni šoli. Da večje zanimanje za slovenski jezik še ne pomeni pogostejše javne rabe, ugotavljajo raziskovalci v Furlaniji Julijski krajini. V oddaji se tokrat ustavimo še v vasici Črni vrh v Benečiji, kjer skušajo privabiti obiskovalce z muzejem. Gostimo pa tudi Agato Klinar Medakovič. Tajnica sveta slovenske manjšine v mestu Zagreb je ena od stebrov tam živeče skupnosti rojakov.
V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.
Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Neveljaven email naslov