Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z rojaki iz FJK na svetovni razstavi v Milanu in z dijaki klasičnega liceja v Trstu. "Dober dijak klasičnega liceja je odličen študent!" Vzorčna kmetija v Porabju bo kmalu v celoti zaživela. Marija Šenk, rojakinja z Reke in zelo plodovita pesnica.
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno tudi vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. O tem se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez pogovarjal s predstavniki rojakov iz Avstrije, ki jih je povabil na uradni obisk v državni zbor. Država je bila že nekajkrat pred tovrstnimi odločitvami, je po srečanju dejal Brglez. Razmere so se od zadnjega odločanja v državnem zboru leta 2012 nekoliko spremenile, zato bodo morala o tem presoditi pristojna telesa, pričakujejo tudi mnenje vlade in stališče slovenske skupnosti v Avstriji:
“In to reprezentativno mnenje naše narodne skupnosti v Avstriji, ker zaradi nje in ne zaradi Republike Slovenije to počnemo oziroma bi ali ne bi počeli.”
Ob tem je Brglez poudaril, da je avstrijska državna pogodba take vrste, da je mogoče kadarkoli zahtevati spoštovanje določil in še zlasti njenega 7.člena, kar je Slovenija po prepričanju predsednika državnega zbora doslej vedno znova počela.
Toda, če je predsednik Brglez podal žogico slovenski skupnosti v Avstriji, jo ta vrača nazaj. Nedvomno je Slovenija naslednica ADP in takšno vlogo tudi igra, ali naj to uredi še formalno z notifikacijo nasledstva, pa je že drugo vprašanje, politično vprašanje, ki ga mora rešiti Republika Slovenija. Enotnega stališča znotraj slovenske narodne skupnosti glede notifikacije nasledstva ni. Kot pravi Bernard Sadovnik, predsednik SKS (Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev), bi bilo pomembneje reševati trenutna odprta vprašanja:
“Če bi z isto vnemo razpravljali o pospeševanju tiska, vprašanju Novic, o avstrijskih podporah in njihovem povečevanju, o financiranju osnovne infrastrukture narodne skupnosti, bi ji to bolj pomagalo.”
Nesprejemljivo je, je prepričan Sadovnik, da 60 let po podpisu pogodbe Slovenija dvakrat bolj podpira slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kot sama Avstrija, katere državljani so in ki se je zavezala, da jih bo podpirala tudi s podpisom avstrijske državne pogodbe.
Podpredsednik ZSO (Zveze slovenskih organizacij) Peter Wiesser pa opozarja tudi na nevarnost poslabšanja odnosov na bilateralni ravni in na dejstvo, da se štiri velesile, podpisnice avstrijske državne pogodbe, v šestih desetletjih niso uspele uskladiti. Zakaj bi se prav zdaj, se sprašuje Wiesser.
Nasprotno pa je podpredsednik NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) Nanti Olip prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj notificirati nasledstvo in da je najugodnejši trenutek za to že zamudila, dodaja pa, da je še veliko priložnosti v okviru zelo pogostih srečanja znotraj Evropske unije. Notifikacija bi imela, meni Olip, pozitiven učinek, tako za vlogo Slovenije, kot tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji:
“Teh ne bo zmanjkalo, dokler smo mi tam!”
In kako je s ta hip zelo perečim vprašanjem financiranja tednika Novice?
Zadeva je jasna, pravi OlipKot pravi Nanti Olip pripravljajo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca z avstrijskim ministrom za kulturo in medije, zadolženim tudi za ustavnopravna vprašanja, Josefom Ostermayerjem.
“Zadeva je jasna. Po avstrijski državni pogodbi in prvem odstavku 7.člena ima naša narodna skupnost vso pravico do svojega časopisa. Mi si želimo sistemsko in ne le provizorično rešitev, nek lunch paket za leto dni.”
Srečanje Žmavca in Ostermayerja naj bi bilo 2. junija. Daljši prispevek o stališču oziroma stališčih predstavnikov koroških Slovencev do notifikacije nasledstva ADP pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Milanu smo se pridružili rojakom iz Italije na predstaviti v slovenski hiši in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo ne le latinščine ampak tudi stare grščine, za njih pa velja, da so zaradi svojih dobrih učnih navad in široke razgledanosti odlični učenci. V Porabju smo preverili, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z rojakinjo z Reke 79-letno Marijo Šenk pa smo se pogovarjali o njenem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta. Od kod ljubezen do poezije, pojasnjuje v tokratni oddaji.
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Skupaj z rojaki iz FJK na svetovni razstavi v Milanu in z dijaki klasičnega liceja v Trstu. "Dober dijak klasičnega liceja je odličen študent!" Vzorčna kmetija v Porabju bo kmalu v celoti zaživela. Marija Šenk, rojakinja z Reke in zelo plodovita pesnica.
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno tudi vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. O tem se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez pogovarjal s predstavniki rojakov iz Avstrije, ki jih je povabil na uradni obisk v državni zbor. Država je bila že nekajkrat pred tovrstnimi odločitvami, je po srečanju dejal Brglez. Razmere so se od zadnjega odločanja v državnem zboru leta 2012 nekoliko spremenile, zato bodo morala o tem presoditi pristojna telesa, pričakujejo tudi mnenje vlade in stališče slovenske skupnosti v Avstriji:
“In to reprezentativno mnenje naše narodne skupnosti v Avstriji, ker zaradi nje in ne zaradi Republike Slovenije to počnemo oziroma bi ali ne bi počeli.”
Ob tem je Brglez poudaril, da je avstrijska državna pogodba take vrste, da je mogoče kadarkoli zahtevati spoštovanje določil in še zlasti njenega 7.člena, kar je Slovenija po prepričanju predsednika državnega zbora doslej vedno znova počela.
Toda, če je predsednik Brglez podal žogico slovenski skupnosti v Avstriji, jo ta vrača nazaj. Nedvomno je Slovenija naslednica ADP in takšno vlogo tudi igra, ali naj to uredi še formalno z notifikacijo nasledstva, pa je že drugo vprašanje, politično vprašanje, ki ga mora rešiti Republika Slovenija. Enotnega stališča znotraj slovenske narodne skupnosti glede notifikacije nasledstva ni. Kot pravi Bernard Sadovnik, predsednik SKS (Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev), bi bilo pomembneje reševati trenutna odprta vprašanja:
“Če bi z isto vnemo razpravljali o pospeševanju tiska, vprašanju Novic, o avstrijskih podporah in njihovem povečevanju, o financiranju osnovne infrastrukture narodne skupnosti, bi ji to bolj pomagalo.”
Nesprejemljivo je, je prepričan Sadovnik, da 60 let po podpisu pogodbe Slovenija dvakrat bolj podpira slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kot sama Avstrija, katere državljani so in ki se je zavezala, da jih bo podpirala tudi s podpisom avstrijske državne pogodbe.
Podpredsednik ZSO (Zveze slovenskih organizacij) Peter Wiesser pa opozarja tudi na nevarnost poslabšanja odnosov na bilateralni ravni in na dejstvo, da se štiri velesile, podpisnice avstrijske državne pogodbe, v šestih desetletjih niso uspele uskladiti. Zakaj bi se prav zdaj, se sprašuje Wiesser.
Nasprotno pa je podpredsednik NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) Nanti Olip prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj notificirati nasledstvo in da je najugodnejši trenutek za to že zamudila, dodaja pa, da je še veliko priložnosti v okviru zelo pogostih srečanja znotraj Evropske unije. Notifikacija bi imela, meni Olip, pozitiven učinek, tako za vlogo Slovenije, kot tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji:
“Teh ne bo zmanjkalo, dokler smo mi tam!”
In kako je s ta hip zelo perečim vprašanjem financiranja tednika Novice?
Zadeva je jasna, pravi OlipKot pravi Nanti Olip pripravljajo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca z avstrijskim ministrom za kulturo in medije, zadolženim tudi za ustavnopravna vprašanja, Josefom Ostermayerjem.
“Zadeva je jasna. Po avstrijski državni pogodbi in prvem odstavku 7.člena ima naša narodna skupnost vso pravico do svojega časopisa. Mi si želimo sistemsko in ne le provizorično rešitev, nek lunch paket za leto dni.”
Srečanje Žmavca in Ostermayerja naj bi bilo 2. junija. Daljši prispevek o stališču oziroma stališčih predstavnikov koroških Slovencev do notifikacije nasledstva ADP pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Milanu smo se pridružili rojakom iz Italije na predstaviti v slovenski hiši in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo ne le latinščine ampak tudi stare grščine, za njih pa velja, da so zaradi svojih dobrih učnih navad in široke razgledanosti odlični učenci. V Porabju smo preverili, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z rojakinjo z Reke 79-letno Marijo Šenk pa smo se pogovarjali o njenem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta. Od kod ljubezen do poezije, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov