Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih

Spremembe so realnost!

Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:

“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom  da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”

Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.

“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”

Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.

Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev

Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.

Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov,  prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.

Prirodoslovni muzej na Reki vabi!

V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.

Porabski dan v Andovcih

Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.