Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Neveljaven email naslov