Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 27.7.2015

27.07.2015


Težave slovenskih tiskanih medijev v zamejstvu se nadaljujejo, zadovoljstvo v tržaškem knjižnem središču, z vzorčno kmetijo do razvoja turizma v Porabju, še vedno veliko zanimanje za študij v Sloveniji, kreativne počitnice mladih umetnikov na avstrijskem Koroškem

Težavam slovenskih zamejskih tiskanih medijev ni videti konca Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Novi Matajur in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Upravni odbor Zadruge je pred kratkim opozoril, da so brez dodatne finančne pomoči njihove edicije ogrožene in ne bodo mogle izhajati do konca. Kot pravi podpredsednik Zadrge Marko Tavčar, novinar in urednik, so izračunali, da bodo imeli konec leta 43.000 evrov izgube, od leta 2011 pa so na račun zmanjšanja prispevkov dobili kar za 92.000 evrov manj denarja. Ob vseh racionalizacijah, ki so jih že izpeljali, si dodatno krčenje stroškov težko predstavljajo. Še nekaj bodo skušali privarčevati pri knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve, kar pomeni da bosta dve knjigi najverjetneje morali počakati na boljše časa in letos ne bosta izšli. In kje bi lahko bila rešitev? Marko Kravos računa na pogovore s pristojnimi na deželni ravni. Za zdaj sicer niso bili uspešni. Po najnovejšem predlogu rebalansa proračuna bi namreč neporabljenih 900.000 evrov, ki so ostali na treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona, razdelili med Primorski dnevnik (600.000 €), Novi Matajur (150.000 €) in glasbeni center Emil Komel (150.000 €). Za obstoj manjšine zelo pomemben tudi gospodarski razvoj Nekaj več kot 830.000 € je stala postavitev slovenske vzorčne kmetije v Porabju, ki so jo slovesno odprli 22. Julija letos. Projekt se je na pobudo slovenskega ministrstva za kmetijstvo začel konec leta 2010. Kot je pojasnil idejni oče projekta minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na ravni vlade koordiniral projekt, težav ni manjkalo, brez rojakov in njihove Razvojne agencije Slovenska krajina, pristojnih na ministrstvu za kmetijstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta ne bi mogli izpeljati, pravi Židan. Kmetijsko ministrstvo je za vzorčno kmetijo pripevalo 550.000 €, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 280.000 €. Da težav ni manjkalo, pojasnjuje tudi direktorica Razvojne agencije slovenska krajina Andreja Kovač in ugotavlja, da se pravo delo zdaj šele začenja. Kmetija bo obiskovalcem vrata odprla 1. avgusta:

»To je bila ideja, kjer smo tudi mi včasih že malo obupali. Vemo, da smo v okviru nacionalnega parka, tu je Natura 2000, tako da so povsod kakšne omejitve. Toda uspelo nam je! Kako naprej? Ko je pravi čas delamo na kmetiji, ko dežuje pa gremo v pisarno in pripravljamo projekte za naprej.«

Vzorčna kmetija se bo morala namreč sama vzdrževati. Tu računajo tudi na razvoj turistične ponudbe. Restavracija s prostorom za 50 ljudi ter apartmaji, v katerih lahko prespi 10 ljudi in so klimatizirani, so dobra podlaga za to. Konec tedna, ko bo restavracija odprta, bodo na pomoč priskočili kuharji iz hotela Lipa, saj se, kot pravi Andreja Kovač, dobro zavedajo, da mora biti ponudba kakovostna in da se bodo le zadovoljni gostje vračali. Da je za obstoj manjšine poleg stika s kulturo matične države pomembna tudi gospodarska dejavnost, pa med drugim opozarja generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj:

»Težko je biti manjšina, tudi na Madžarskem. Seveda so pomembni profesorji, učbeniki, knjige in mediji, ampak na koncu pridete do gospodarske osnove. Lahko naredite odlične dvojezične šole, organizirate manjšinski jezik v javni upravi, postavite kažipote,… Toda ljudi je treba motivirati, da govorijo materin jezik. To je malo težje razumeti,….Mame bodo učile svoje otroke materinščino, ko bodo videle možnost, da bodo otroci dobili zaposlitev, da bodo prosperirali, in ko bo ekonomija, gospodarstvo postalo tudi faktor manjšine. Ko bo gospodarstvo pomešano s tem, kar ohranja manjšino živo.«

Čarobna in zelo kreativna 1001 noč na Rebrci Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci, ki ga že vrsto let skupaj s centrom pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je priložnost za mlade, da kreativno preživijo del svojih počitnic. Da so bili res kreativni pa so pokazali s predstavo, ki jo pripravijo ob koncu, in razstavo del. 45 otrok, starih od 6 do 12 let, je razdeljenih v več skupin pet dni pripravljalo lutkovno plesno glasbeno predstavo, slikalo in izdelovalo različne izdelke iz gline, ki so jih na koncu pokazali staršem. Rdeča nit tokratnega tedna mladih umetnikov je bila 1001 noč. Kot pravi Breda Varl, umetniška vodja in gibalo celotnega dogajanja, vedno iščejo teme, ki so za otroke zanimive. Za 1001 noč so se odločili tako zaradi same pravljičnosti zgodb, ki pokrivajo vse ozemlje od Indije do Gibraltarja, kot zaradi negativnega odnosa zahodnega sveta do islama in vsega, kar od tam prihaja:

»Se mi zdi, da je treba otrokom, ki šele vstopajo v svet odraslih, povedati, da ta svet ni res tak, ampak je normalen, lep, pravljičen in izredno čaroben zaradi narave, ki je pač drugačna kot pri nas v Evropi. Mislim, da smo kar zadeli. Otroci so uživali, malo smo jih še kostumirali, da še bolj začutijo vzdušje tega sveta s pesmicami in lutkami.«

Otroci so imeli ves dan v celoti zapolnjen. Na posameznih enournih delavnicah so slikali, izdelovali različne izdelke (glinene krožnike, skodelice), plesali in peli, dvakrat na dan pa so obiskali tudi lutkovne delavnice, kjer so se pripravljali na samo predstavo. Tudi večeri so bili v znamenju izbrane teme, tako so gledali filme, plese in poslušali pravljice. Razdeljeni v skupine so pripravili tudi končno predstavo, sestavljene iz petih delov: arabski čarovniki, zvezdna arabska noč, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sindbadova potovanja in zgodba o ribiču in duhu, ki mu vsak dan podali 4 ribe. Pomembna pa je tudi morala samih zgodb, opozarja Breda Varl:

»Morala teh zgodb je izredno zanimiva. Na eni strani zelo kruta, kot je pred toliko leti dejansko bila, to je ostalo. Na eni strani velika revščina ljudi, na drugi pa veliko bogastvo in pohlep. Prav na to smo opozarjali otroke. Vedno je znotraj zgodbe tudi morala; vzemi toliko, kolikor rabiš, ne bodi grob do drugega,…Zgodbe so izredno bogate.«

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 27.7.2015

27.07.2015


Težave slovenskih tiskanih medijev v zamejstvu se nadaljujejo, zadovoljstvo v tržaškem knjižnem središču, z vzorčno kmetijo do razvoja turizma v Porabju, še vedno veliko zanimanje za študij v Sloveniji, kreativne počitnice mladih umetnikov na avstrijskem Koroškem

Težavam slovenskih zamejskih tiskanih medijev ni videti konca Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Novi Matajur in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Upravni odbor Zadruge je pred kratkim opozoril, da so brez dodatne finančne pomoči njihove edicije ogrožene in ne bodo mogle izhajati do konca. Kot pravi podpredsednik Zadrge Marko Tavčar, novinar in urednik, so izračunali, da bodo imeli konec leta 43.000 evrov izgube, od leta 2011 pa so na račun zmanjšanja prispevkov dobili kar za 92.000 evrov manj denarja. Ob vseh racionalizacijah, ki so jih že izpeljali, si dodatno krčenje stroškov težko predstavljajo. Še nekaj bodo skušali privarčevati pri knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve, kar pomeni da bosta dve knjigi najverjetneje morali počakati na boljše časa in letos ne bosta izšli. In kje bi lahko bila rešitev? Marko Kravos računa na pogovore s pristojnimi na deželni ravni. Za zdaj sicer niso bili uspešni. Po najnovejšem predlogu rebalansa proračuna bi namreč neporabljenih 900.000 evrov, ki so ostali na treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona, razdelili med Primorski dnevnik (600.000 €), Novi Matajur (150.000 €) in glasbeni center Emil Komel (150.000 €). Za obstoj manjšine zelo pomemben tudi gospodarski razvoj Nekaj več kot 830.000 € je stala postavitev slovenske vzorčne kmetije v Porabju, ki so jo slovesno odprli 22. Julija letos. Projekt se je na pobudo slovenskega ministrstva za kmetijstvo začel konec leta 2010. Kot je pojasnil idejni oče projekta minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na ravni vlade koordiniral projekt, težav ni manjkalo, brez rojakov in njihove Razvojne agencije Slovenska krajina, pristojnih na ministrstvu za kmetijstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta ne bi mogli izpeljati, pravi Židan. Kmetijsko ministrstvo je za vzorčno kmetijo pripevalo 550.000 €, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 280.000 €. Da težav ni manjkalo, pojasnjuje tudi direktorica Razvojne agencije slovenska krajina Andreja Kovač in ugotavlja, da se pravo delo zdaj šele začenja. Kmetija bo obiskovalcem vrata odprla 1. avgusta:

»To je bila ideja, kjer smo tudi mi včasih že malo obupali. Vemo, da smo v okviru nacionalnega parka, tu je Natura 2000, tako da so povsod kakšne omejitve. Toda uspelo nam je! Kako naprej? Ko je pravi čas delamo na kmetiji, ko dežuje pa gremo v pisarno in pripravljamo projekte za naprej.«

Vzorčna kmetija se bo morala namreč sama vzdrževati. Tu računajo tudi na razvoj turistične ponudbe. Restavracija s prostorom za 50 ljudi ter apartmaji, v katerih lahko prespi 10 ljudi in so klimatizirani, so dobra podlaga za to. Konec tedna, ko bo restavracija odprta, bodo na pomoč priskočili kuharji iz hotela Lipa, saj se, kot pravi Andreja Kovač, dobro zavedajo, da mora biti ponudba kakovostna in da se bodo le zadovoljni gostje vračali. Da je za obstoj manjšine poleg stika s kulturo matične države pomembna tudi gospodarska dejavnost, pa med drugim opozarja generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj:

»Težko je biti manjšina, tudi na Madžarskem. Seveda so pomembni profesorji, učbeniki, knjige in mediji, ampak na koncu pridete do gospodarske osnove. Lahko naredite odlične dvojezične šole, organizirate manjšinski jezik v javni upravi, postavite kažipote,… Toda ljudi je treba motivirati, da govorijo materin jezik. To je malo težje razumeti,….Mame bodo učile svoje otroke materinščino, ko bodo videle možnost, da bodo otroci dobili zaposlitev, da bodo prosperirali, in ko bo ekonomija, gospodarstvo postalo tudi faktor manjšine. Ko bo gospodarstvo pomešano s tem, kar ohranja manjšino živo.«

Čarobna in zelo kreativna 1001 noč na Rebrci Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci, ki ga že vrsto let skupaj s centrom pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je priložnost za mlade, da kreativno preživijo del svojih počitnic. Da so bili res kreativni pa so pokazali s predstavo, ki jo pripravijo ob koncu, in razstavo del. 45 otrok, starih od 6 do 12 let, je razdeljenih v več skupin pet dni pripravljalo lutkovno plesno glasbeno predstavo, slikalo in izdelovalo različne izdelke iz gline, ki so jih na koncu pokazali staršem. Rdeča nit tokratnega tedna mladih umetnikov je bila 1001 noč. Kot pravi Breda Varl, umetniška vodja in gibalo celotnega dogajanja, vedno iščejo teme, ki so za otroke zanimive. Za 1001 noč so se odločili tako zaradi same pravljičnosti zgodb, ki pokrivajo vse ozemlje od Indije do Gibraltarja, kot zaradi negativnega odnosa zahodnega sveta do islama in vsega, kar od tam prihaja:

»Se mi zdi, da je treba otrokom, ki šele vstopajo v svet odraslih, povedati, da ta svet ni res tak, ampak je normalen, lep, pravljičen in izredno čaroben zaradi narave, ki je pač drugačna kot pri nas v Evropi. Mislim, da smo kar zadeli. Otroci so uživali, malo smo jih še kostumirali, da še bolj začutijo vzdušje tega sveta s pesmicami in lutkami.«

Otroci so imeli ves dan v celoti zapolnjen. Na posameznih enournih delavnicah so slikali, izdelovali različne izdelke (glinene krožnike, skodelice), plesali in peli, dvakrat na dan pa so obiskali tudi lutkovne delavnice, kjer so se pripravljali na samo predstavo. Tudi večeri so bili v znamenju izbrane teme, tako so gledali filme, plese in poslušali pravljice. Razdeljeni v skupine so pripravili tudi končno predstavo, sestavljene iz petih delov: arabski čarovniki, zvezdna arabska noč, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sindbadova potovanja in zgodba o ribiču in duhu, ki mu vsak dan podali 4 ribe. Pomembna pa je tudi morala samih zgodb, opozarja Breda Varl:

»Morala teh zgodb je izredno zanimiva. Na eni strani zelo kruta, kot je pred toliko leti dejansko bila, to je ostalo. Na eni strani velika revščina ljudi, na drugi pa veliko bogastvo in pohlep. Prav na to smo opozarjali otroke. Vedno je znotraj zgodbe tudi morala; vzemi toliko, kolikor rabiš, ne bodi grob do drugega,…Zgodbe so izredno bogate.«

 


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov