Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose
Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.
Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.
»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«
Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:
»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«
Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.
»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«
Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika
Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:
»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«
In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:
»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«
Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:
»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«
Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.
»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«
Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.
Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo
Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.
»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«
Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.
Predan ohranitvi divjega petelina
Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.
Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.
Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.
Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose
Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.
Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.
»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«
Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:
»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«
Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.
»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«
Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika
Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:
»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«
In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:
»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«
Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:
»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«
Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.
»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«
Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.
Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo
Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.
»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«
Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.
Predan ohranitvi divjega petelina
Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.
Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.
Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.
Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Neveljaven email naslov