Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od načrta energetskega preobrata avstrijske Koroške do Rezije preko Trsta, Kvarnerja in Števanovcev
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja, smo se tokratni oddaji pogovarjali s Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolžen za energijo in trajnostni razvoj. Ali bodo morali spremeniti zastavljene cilje, po katerih bi do leta 2025 zagotovili ogrevanje zgolj z obnovljivimi viri energije in do leta 2035 dosegli, da bi promet potekal brez izpustov škodljivega CO2? Kot pravi eden ključnih za izvedbo projekta, za zdaj ciljev ne nameravajo spreminjati:
“Če bomo samo varčevali, da ne bi imeli novih stroškov, se razvoj hitro ustavi. To se nam je zgodilo pred tremi meseci, ko smo ustavili izplačilo vseh subvencij in investicije, niti cest nismo več popravljali. Videli smo, kako hitro je to lahko celo smrtno nevarno za gospodarstvo. Če pa to poženemo naprej, zdaj ko je dežela spet likvidna, in se vnovič izplačujejo podpore, četudi manjše, če se širi optimizem, začne cel sistem vnovič delovati.”
In prav na ta način bodo skušali realizirati t.i. energetski master plan, pravi Merkač. Dobro napredujejo na področju zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Pomemben korak bi naredili, če bi uspeli svoj načrt energetskega preboja zapisati v novi koroški ustavi, kar pa je odvisno od koalicijskih partnerjev v koroški deželni vladi torej Socialdemokratov in Ljudske stranke. Vendar Štefan Merkač sicer iz vrst koroških Zelenih tu ne pričakuje zapletov. Skušali bodo počrpati čim več sredstev, ki jih ima za okolju prijazne energetske projekte na voljo evropska unija. Gre namreč za več sto milijard evrov. Priložnost vidijo tudi v energetskih zadrugah, v katerih bi se povezali krajani, ki bi namenili svoj denar za nek energetski projekt (vetrnica, hidroelektrarna, sistem daljinskega ogrevanja,…), dežela pa bi jim pomagala pri pravnih vprašanjih, črpanju evropskega denarja in povezovanju z velikimi zasebnimi podjetji. Zadruge pa bi nato na operativni ravni izpeljale projekt, pojasnjuje Štefan Merkač. Veliko pričakuje tudi od nastajajočega načrta na področju mobilnosti, s katerim želijo spodbuditi ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev. Ponosen pa je tudi, da bo koroška deželna vlada tudi sama dala dober zgled. Še v letošnjem letu bodo skrčili svoj vozni park. Od 275 avtomobilov, jih bodo tretjina prodali, tretjino pa zamenjali za električna vozila.
Daljšemu pogovoru s Štefanom Merkačem, ki med drugim pojasnjuje, zakaj avstrijska Koroška nasprotuje podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne Krško, lahko prisluhnete v prvem delu oddaje.
Vabimo vas tudi na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. Kaj lahko vidite, pripoveduje Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi. Porabski Slovenec Laci Kovač predstavlja Števanovce, ki se ponašajo z dolgo zgodovino. Preverjamo pa tudi, kako to vroče poletje preživljajo rojaki v Kvarnerju. Slovenski gosti so, po besedah direktorice Turistične skupnosti Kvarnerja doktorice Irene Peršić Živadinov zelo zaželeni.
“Prav posebej pa nas veseli, da se je občutno povečal ravno obisk naših dragih gostov, Slovencev – bilo jih je kar za osem odstotkov več, kot lani, in za tri odstotke se je povečalo število nočitev. So celo na drugem mestu v skupnem številu prihodov, tik za Nemci, in ker je to za nas drugo tržišče po vrsti, so to za nas zelo zaželeni gosti, rekli bi, najbližji gosti. Veseli nas tudi, da je promocija v Sloveniji prinesla rezultate in da Slovenci zelo radi prihajajo na Kvarner, nas radi obiskujejo in da ravno pri nas očitno najdejo to, kar iščejo, in se vračajo.“
Prisluhnite oddaji Sotočja!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od načrta energetskega preobrata avstrijske Koroške do Rezije preko Trsta, Kvarnerja in Števanovcev
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja, smo se tokratni oddaji pogovarjali s Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolžen za energijo in trajnostni razvoj. Ali bodo morali spremeniti zastavljene cilje, po katerih bi do leta 2025 zagotovili ogrevanje zgolj z obnovljivimi viri energije in do leta 2035 dosegli, da bi promet potekal brez izpustov škodljivega CO2? Kot pravi eden ključnih za izvedbo projekta, za zdaj ciljev ne nameravajo spreminjati:
“Če bomo samo varčevali, da ne bi imeli novih stroškov, se razvoj hitro ustavi. To se nam je zgodilo pred tremi meseci, ko smo ustavili izplačilo vseh subvencij in investicije, niti cest nismo več popravljali. Videli smo, kako hitro je to lahko celo smrtno nevarno za gospodarstvo. Če pa to poženemo naprej, zdaj ko je dežela spet likvidna, in se vnovič izplačujejo podpore, četudi manjše, če se širi optimizem, začne cel sistem vnovič delovati.”
In prav na ta način bodo skušali realizirati t.i. energetski master plan, pravi Merkač. Dobro napredujejo na področju zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Pomemben korak bi naredili, če bi uspeli svoj načrt energetskega preboja zapisati v novi koroški ustavi, kar pa je odvisno od koalicijskih partnerjev v koroški deželni vladi torej Socialdemokratov in Ljudske stranke. Vendar Štefan Merkač sicer iz vrst koroških Zelenih tu ne pričakuje zapletov. Skušali bodo počrpati čim več sredstev, ki jih ima za okolju prijazne energetske projekte na voljo evropska unija. Gre namreč za več sto milijard evrov. Priložnost vidijo tudi v energetskih zadrugah, v katerih bi se povezali krajani, ki bi namenili svoj denar za nek energetski projekt (vetrnica, hidroelektrarna, sistem daljinskega ogrevanja,…), dežela pa bi jim pomagala pri pravnih vprašanjih, črpanju evropskega denarja in povezovanju z velikimi zasebnimi podjetji. Zadruge pa bi nato na operativni ravni izpeljale projekt, pojasnjuje Štefan Merkač. Veliko pričakuje tudi od nastajajočega načrta na področju mobilnosti, s katerim želijo spodbuditi ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev. Ponosen pa je tudi, da bo koroška deželna vlada tudi sama dala dober zgled. Še v letošnjem letu bodo skrčili svoj vozni park. Od 275 avtomobilov, jih bodo tretjina prodali, tretjino pa zamenjali za električna vozila.
Daljšemu pogovoru s Štefanom Merkačem, ki med drugim pojasnjuje, zakaj avstrijska Koroška nasprotuje podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne Krško, lahko prisluhnete v prvem delu oddaje.
Vabimo vas tudi na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. Kaj lahko vidite, pripoveduje Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi. Porabski Slovenec Laci Kovač predstavlja Števanovce, ki se ponašajo z dolgo zgodovino. Preverjamo pa tudi, kako to vroče poletje preživljajo rojaki v Kvarnerju. Slovenski gosti so, po besedah direktorice Turistične skupnosti Kvarnerja doktorice Irene Peršić Živadinov zelo zaželeni.
“Prav posebej pa nas veseli, da se je občutno povečal ravno obisk naših dragih gostov, Slovencev – bilo jih je kar za osem odstotkov več, kot lani, in za tri odstotke se je povečalo število nočitev. So celo na drugem mestu v skupnem številu prihodov, tik za Nemci, in ker je to za nas drugo tržišče po vrsti, so to za nas zelo zaželeni gosti, rekli bi, najbližji gosti. Veseli nas tudi, da je promocija v Sloveniji prinesla rezultate in da Slovenci zelo radi prihajajo na Kvarner, nas radi obiskujejo in da ravno pri nas očitno najdejo to, kar iščejo, in se vračajo.“
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov