Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sotočja - 24.8.
24.08.2015
Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji.
Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani.
Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti.
Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem.
Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore.
Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti.
Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave.
Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje.
Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva.
Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta.
Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja.
V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije?
Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje.
Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji.
Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge.
Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite!
Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji.
Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete.
Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža.
Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu.
Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel?
Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača?
Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi?
Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede?
Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi.
Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji.
Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje.
Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo.
Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti.
Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji.
Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom.
Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine.
V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete.
Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi.
V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
