Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sotočja - 24.8.
24.08.2015
Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Atlas/SMO
foto: Mateja Železnikar
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Pavle Merku v govoreči knjižnici.
foto: Mateja Železnikar
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Jezik v času in zgodovina Nadiških dolin.
foto: Mateja Železnikar
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Glasbena krajina z Donatello Ruttar
foto: Mateja Železnikar
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
zvočni spust v jamo Rajbelj
foto: Mateja Železnikar
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Kulturne krajine
foto: Mateja Železnikar
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Tukaj smo!
foto: Mateja Železnikar
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
“Od stopaja do stopaja naprej”
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
30.letnica Folklorne skupine z Gornjega Senika
foto: Silva Eöry
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +?
Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
