Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 14.9.2015

14.09.2015


Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi

Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z  Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.

Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.

Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.

Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.

“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”

Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:

“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”  

Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.

O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 14.9.2015

14.09.2015


Aktualno dogajanje na področju šolstva v Furlaniji Julijski krajini in Porabju, posledice varčevanja na področju kulture na avstrijskem Koroškem, kulturno povezovanje Ljubljane in Reke - "Spomini" Jožeta Ciuhe na ogled na Reki, fotografije reških rojakov v ljubljanskem Kult3000, 85.obletnica poboja prvih protifašistov v Evropi

Da brez denarja ni glasbe, se vnovič potrjuje tudi na avstrijskem Koroškem. Varčevanje namreč vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov, ki jih načrtujejo tamkajšanja kulturna društva koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo z  Jankom Mallejem, vodjo Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh krovnih kulturnih organizacij rojakov v Južni Avstriji.

Oddaja je vnovič tudi šolsko obarvana. V Italiji in Avstriji se je namreč pouk začel 14. septembra. Nas pa med drugim zanima, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in na gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Slednjih v Porabju primanjkuje, vnovič opozarja višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger in ponavlja, da za ohranitev slovenskegfa jezika v Porabju ne bodo poskrbeli madžarski učitelji.

Zaznamujemo tudi obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V Kult3000 v Ljubljani svoja dela (do 21.9.) predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji Kortil, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe z naslovom Spomin, posvečena umetniškim velikanom.

Organizator, umetniška agencija Kopart, je svojo dejavnost začela pred dvajsetimi leti, ravno s predstavitvijo Jožeta Ciuhe, z njegovo razstavo Človeška komedija je obeležila desetletnico delovanja in jo z zdajšnjo tudi sklenila. Marjana Mirković se je o razstavi pogovarjala z organizatorko Đurđico Dehzad, ki je med drugim pojasnila, da gre za cikel del, posvečenih umetnikovim znancem, prijateljem ali drugim pesnikom, ki so nanj napravili vtis.

“Ko smo snovali razstavo, smo si jo zamislili, ne kot standardno razstavo, temveč preprosto tako, da bi bil Jože naš gost, se z obiskovalci odkrito pogovarjal o svojem življenju, svojem delu, in odgovarjal na vprašanja. Tako velik filozof, književnik, pesnik, slikar, grafik, človek, ki je delal mozaike …, poleg tega je bil svetovljan, velik intelektualec – in želeli smo izrabiti to priložnost in ga predstaviti tudi kot človeka sveta, ki je s svojim velikanskim delom in opusom to tudi zaslužil. Predvsem je bil velik humanist, pa smo želeli tudi mladim nekako morda približati, kaj je humanizem na njegov način.”

Razstava »Spomin« je, poudarja Đurđica Dehzad, njegov pogovor, ni gola ilustracija, to je njegov odgovor, prek slike, na posamezne besede posameznega pesnika. V predstavljenih deli lahko najdemo umetnikove dobre prijatelje, kot na primer Alana Bosqueta, s katerim je bil osebno zelo dober prijatelj, dopolnjevala sta se kot pesnika, in vrsto let sta bila prijatelja, seveda v Parizu. Nagovarja pa tudi Edgarja Allana Poa, Trakla, lorda Byrona, slovenske umetnike, s Francetom Prešernom, Kosovelom, Šalamunom … in hrvaške umetnike oziroma pesnike, ki so nanj napravili globok vtis: Tin Ujević, Vesna Parun, Zvonimir Golob, Luko Paljetak, Igor Zidić … Razstavo je delno podprlo Mesto Reka, tudi kot obliko sodelovanja z Ljubljano, nekoč pobratenim mestom. Reški župan Vojko Obersnel, sicer tudi naše gore list, napoveduje boljše stike:

“Organizacija takšne razstave vsekakor pomeni nadaljevanje sodelovanja med Ljubljano in Reko. Del krize je gotovo vplival na to, da določenih aktivnosti ni bilo mogoče uresničiti, si pa zdaj prizadevamo, da bi sodelovanje na določen način obnovili. Ravno danes je potekal sestanek v Ljubljani, na področju kulture, in upam, da bomo našli možnosti, da to sodelovanje na določen način okrepimo.”  

Županov optimizem je morda tudi v znaku letošnjih volitev, ugotavlja avtorica prispevka Marjana Mirković, vsekakor pa je obogatitev kulturne ponudbe v okviru Reke in Ljubljane kmalu pričakovati na gledališkem področju, z napovedanim novim abonmajem reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, z naslovom Piranski zaliv, ki predvideva organizirane obiske predstav v slovenski prestolnici.

O tem pa več v eni izmed oddaj v prihodnje.

 


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov