Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 5.10.2015

05.10.2015


Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk

Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja

Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.

Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:

»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«

Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.

Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:

»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«

Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.

Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:

»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«

Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.

Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi

Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.

»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«

Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.

»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«

Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.

»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«

Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:

»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«

Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.

Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.

Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe

Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.

Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 5.10.2015

05.10.2015


Od reform lokalne uprave v FJK in deželne ustave na avstrijskem Koroškem, prihodnosti Korotana na Dunaju, vseslovenskega srečanja v Rabcu do festivala jabolk

Reforma krajevnih uprav – ločevanje namesto povezovanja

Reforma krajevnih uprav v Furlaniji – Julijski krajini in povezovanje v medobčinske unije povzroča veliko težav. Kako bodo delovale nove povezave in kaj to pomeni za občine, kjer živi slovenska skupnost, nas zanima v tokratni oddaji. Dežela Furlanija Julijska krajina je namreč konec minulega leta sprejela zakon o združevanju sosednjih in sorodnih občin v medobčinske unije ali zveze, ki bodo nadomestile dosedanje pokrajinske uprave. Od Milj do Trbiža milijon 219 tisoč ljudi živi v 216 občinah, 47 jih ima manj kot tisoč prebivalcev, 23 pa več kot 10 tisoč. Zmeda pa je popolna, ugotavlja Mirjam Muženič, ki se med drugim pogovarja z županom Trsta Robertom Cosolinijem.

Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:

»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«

Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski.

Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:

»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«

Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.

Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:

»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«

Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.

Koroški Slovenci omenjeni v reformirani deželni ustavi

Eden od ciljev vladne koalicije dežele Koroške z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je že vse od prisege marca 2013 sprememba deželne ustave. S to problematiko pa se vse od začetka mandata ukvarja tudi deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, članica parlamentarnega pododbora, pristojnega za pripravo sprememb ustave.

»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«

Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.

»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«

Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.

»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«

Je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:

»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«

Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.

Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje.

Prihodnost študentskega doma Korotan in druge zgodbe

Preverjamo še, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju oziroma kakšne načrte ima z njim novi zakoniti zastopnik. Dom, ki ga je zgradil pater Ivan Tomažič, je bil slovesno odprt novembra 1966. Leta 2009 ga je od celovške Mohorjeve družbe za dobrih 5,6 milijona evrov kupila slovenska država in ga predala v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Konec avgusta letos je SDH imenoval novega zakonitega zastopnika, Dejana Podgorška z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakšni so konkretni načrti za prihodnje delovanje tega študentskega doma, ki je imel konec lanskega leta skoraj 1,2 milijona evrov bilančne izgube, izguba tekočega leta pa znaša 211.000 evrov? Dom bo, zagotavlja Podgoršek, primarno ostal namenjen študentom iz Slovenije in avstrijske Koroške in Štajerske. Ob tem pa napoveduje tudi, da bodo iskali sinergije s hotelskim delom, ki je za delovanje doma zelo pomemben. Več lahko slišite v oddaji, ko o življenjeju na Dunaju in v študentskem domu Korotan pripoveduje mariborčanka Ines Horvat Menih.

Pridružili smo se tudi rojakom na Hrvaškem na njihovem rednem letnem vseslovenskem srečanju, ki je tokrat potekalo v Rabcu v Istri. Zbralo se jih je več sto iz 16 slovenskih društev. Veselo je bilo tudi na festivalu jabolk, ki so ga pripravili v Porabju, na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so med drugim izbrali tudi najglasnejši traktor.

 


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov