Od kmetijstva in gozdarstva prek ljubezenske poezije Cirila Zlobca, 25-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem do volitev na Hrvaškem

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej, ki je sodeloval na 1. konferenci slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Prepričan je tudi, da je tako v Sloveniji kot pri rojakih na avstrijskem Koroškem dovolj strokovnjakov, sposobnih sprejeti izzive, ki jih prinašajo zaostrene razmere na globalnem trgu. Nujne so spremembe v glavah, je povedal udeležencem konference, proizvodnja tudi kmetijskih pridelkov pa se mora prilagoditi:

»Izzivov za strokovnjake na področju kmetijstva v Sloveniji je veliko, je pač treba bika prijeti za roge!«

Tako pravi Štefan Domej, uspešen prašičerejec z avstrijske Koroške, ki dobro pozna tudi razmere v Sloveniji. Struktura je tako v Sloveniji kot v zamejstvu podobna, pravi. Kmetije so majhne, kmetijstvo pa je razvito predvsem na hribovitem območju, kar predstavlja dodatne težave pri obdelovanju zemlje in živinoreji. Ob tem pa, dodaja, je tudi nekaj za kmetovaje zelo ugodnih območij in kar nekaj uspešnih kmetov je, ki doma proizvedeno oziroma pridelano hrano uspešno ponujajo prek svojih tržnih verig:

»Tega se morajo zavedati tudi potrošniki, Slovenci. Če po teh produktih bolj povprašujejo, se bo povečala tudi prodaja in podeželje se bo ohranjalo, ostajalo bo poseljeno, kar je v času gospodarske krize še pomembnejše. Še posebej za tako majhen narod kot smo Slovenci.«

Na avstrijskem Koroškem problem opuščanja kmetijstva ni tako velik kot v Sloveniji. Dejstvo pa je, pravi Domej, da se vse več ljudi ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo, da imajo poleg kmetovanja še drug vir zaslužka. Težava pa je, da s kmetij odhajajo mladi, ki se po končanem študiju v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju ne vrnejo na domačo kmetijo. Kakšni pa so obeti za razvoj? Prihodnost je, je prepričan, v živalim in okolju bolj prijaznemu kmetijstvu, zato vidi tudi zahteve naravovarstvenikov, ki so pogosto na nasprotnem bregu kot kmetovalci, za dodaten izziv. Odločno pa nasprotuje sporazumu TTIP med EU in ZDA, saj bo z njim, je prepričan, ogroženo prav kmetijstvo v evropski uniji.

Daljši pogovor s Štefanom Domejem lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi tržaškega Slovenca Edija Bukavca, glavnega tajnika deželne Kmečke zveze, ki letos praznuje 65-letnico delovanja. Razmere na področju kmetijstva v Furlaniji Julijski krajini, zelo pomembnega prav za tam živečo slovensko narodno skupnost, so skrb zbujajoče, pravi. V zadnjih 20 letih se je namreč število kmetijskih posestev zmanjšalo kar za 70 odstotkov.

Veliki literat, prevajalec in novinar Ciril Zlobec je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici in tam živečimi rojaki so ga ob njegovi 90-letnici povabili na pogovor. Kako je Gorica zaznamovala njegovo življenje, lahko slišite v Sotočjih. Pogovarjamo se tudi s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti.

Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina. Od leta 2003 22 priznanih narodnih manjšin v parlamentu zastopa osem poslancev, ki se volijo v posebni, dvanajsti volilni enoti in obsega vso državo: poleg treh poslancev srbske manjšine imata svoj sedež v parlamentu še italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin. Med dvanajstimi poslanskimi kandidati je poleg treh iz albanske in osmih iz bošnjaške manjšine, obe sta številčno močnejši od slovenske, tokrat tudi rojakinja Sabina Koželj Horvat, književnica in prevajalka iz Osijeka. Predlagatelj je tamkajšnje slovensko društvo Stanko Vraz, ki ga je ustanovila leta 2006 in ga vsa leta uspešno vodi, na letošnjih manjšinskih volitvah pa je bila izvoljena tudi za predstavnico slovenske narodne manjšine Mesta Osijek. Njen okvirni cilj je izboljšati položaj slovenske skupnosti nasploh, pri postopku kandidature pa ji je na pomoč priskočila predvsem krovna organizacija Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Predsednik zveze Darko Šonc je sicer glede možnosti kandidatke, da uspe, skeptičen. Najštevilčnejših Bošnjakov je namreč približno 45.000, Slovencev okoli 14.000, v volilnem imeniku pa jih je verjetno še manj, pravi. Res je tudi, da se bodo glasovi Bošnjakov razdrobili. Konkurenca so lahko albanski kandidati, zelo pomembna pa bo tudi volilna udeležba:

»Mi Slovenci na Hrvaškem smo bolj apolitični, še posebej ko gre za volitve. Nisem ravno optimist, toda bomo videli.«

Ob tem pa Darko Šonc obžaluje, da so niso uspeli s pobudo, da bi imeli predstavniki manjšine pravico do takoimenovanega dvojnega glasu. Zdaj se morajo namreč odločiti, ali bodo glasovali za kandidate političnih strank ali za predstavnika svoje manjšine.

Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v tokratni oddaji.