Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 16.11.2015

16.11.2015


Z odlikovanim rojakom Miroslavom Košuto o SSG Trst, praznovanje stranke Slovenska skupnost tudi v luči prihodnjih izzivov, pričakovanja pred sejo mešane slovensko-madžarske komisije, z Andreo Šlosar o vse številnejših učencih pouka slovenščine,...

Da so slovenski mediji v sosednjih državah pomembni, se strinjajo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer odločajo, koliko denarja jim bodo namenili iz slovenskega proračuna. Kakšne načrte imajo s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo pri svetovalcu ministra Dejanu Podgoršku.

Kakšno je torej stališče Urada glede slovenskim zamejskih medijev?

“Za ohranitev slovenstva sta ključni dnevna uporaba jezika, kamor sodi tudi branje, poslušanje medijev, in delovno mesto. Mediji so gotovo zelo pomembni za ohranjanje slovenstva, avtohtone slovenske skupnosti v zamejstvu. Zato je zelo pomembno, kaj se z njimi dogaja. Tu smo vsi najbolj občutljivi, mi kot Urad, slovenska skupnost in mediji, zato je tu lahko tudi veliko polemik, ampak to ni vprašanje, mediji so ključnega pomena.”

Tako zagotavlja svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek. Zakaj pa potem zmanjševanje sredstev za tednik Novice? Eno je pomen časopisa, drugo je upravljanje podjetja, ki izdaja časopis, je prepričan sogovornik, ki zatrjuje, da ne gre za zmanjševanje sredstev:

“Denar, ki ga mi dajemo, ni samo redna podpora, ampak je tudi denar za sanacijo, za pokritje izgube iz poslovanja. Ker Novice vlečejo iz preteklosti 80.000, 90.000 evrov izgube, ker so imeli več kot 150.000 evrov primanjkljaja, je treba ta znesek všteti v skupen strošek, v skupno vrednost podpor celotni Koroški.”

Da bi obvladali stroške in omejili trajanje sanacije, bodo na Uradu vztrajali pri kriznem menedžmentu Novic in mesečnem spremljanju prihodkov in odhodkov, zatrjuje svetovalec ministra Žmavca in zagotavlja, da novinarji ne bodo ogroženi. Njihov načrt je, zagotoviti varnost novinarjema, ki sta pred upokojitvijo, ob tem pa zahtevajo, da denar iz naročnine zadostuje za stroške tiska in poštnine, denar iz oglasov pa za stroške administracije, lekture, računalnikov,…  Podpora Novicam naj bi tako ostala na letošnji ravni, ko jim je Urad dodelil 220.000 evrov. Prihodnje leto naj bi 70.000 evrov namenili za pokritje letošnjega delovanja, za zaposlena pred upokojitvijo 50.000 evrov in 120.000 evrov redne podpore, kar je, izračuna Podgoršek, 10 % več kot letos, toda, dodaja, s tem bodo morali sanirati tudi izgube. Tudi na Uradu se zavzemajo, da bi Avstrija začela izpolnjevati svoje obveznosti in začela v financirati tednik Novice. Nesprejemljivo je, da mora Slovenija plačevati 90 % tega, kar bi morala manjšini zagotavljati Avstrija. Pristojna ministra obeh strani sta o tem že in še bosta govorila, ob tem pa sogovornik zavrača, da bi pritiskali na Avstrijo prav preko Novic. To absolutno ne drži, nikakor ne, zagotavlja, hkrati pa opozarja na omejenost Urada:

“Dokler mi financiramo Novice, ne moremo preko finančnih okvirov, ki nam jih daje ministrstvo za finance. Dokler sistemske rešitve ne bo, bodo pač morala veljati pravila. To nisi kazenska pravila, ampak so namenjena temu, da Novice ne posegajo v prihodke drugih uporabnikov na Koroškem.”

In s tem se verjetno globoko strinjajo vse slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, ki so v veliki meri odvisne prav od denarja, ki jim ga iz slovenskega proračuna odmerja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej  zato, ker se je proračun Urada nekaj let zapored zmanjševal, s tem pa je bilo manj denarja tudi za delovanje rojakov v sosednjih državah.

Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo poskrbel za sanacijo Novic. Kdo naj bi zagotovil, da Novice ne bodo več ustvarjale izgube? Kot pojasnjuje svetovalec ministra Žmavca Dejan Podgoršek, ne bi bilo smiselno v tem prehodnem obdobju do sprejetja sistemske rešitve glede financiranja tednika Novice iz avstrijskega proračuna, spreminjati organizacijske strukture. To pomeni, da bi z Novicami še naprej upravljalo podjetje Slomedia, ki ga vodita predstavnika dveh krovnih slovenskih organizacij, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Novi glas po poti Novic?

Od pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini Walterjem Bandljem (SSO) in Rudijem Pavšičem (SKGZ) na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa bo odvisna usoda goriškega tednika Novi glas, ki se je prav tako znašel v finančnih težavah. Pluralnost, tudi medijska, je dejstvo, pravi Podgoršek, in na Uradu so prepričani, da Primorski dnevnik, ki mu namenjajo največ podpore, zanjo skrbi. Pomembni pa so, dodaja, tudi drugi slovenski časopisi in kot primer navede Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini…, O tedniku Novi glas se bodo pristojni pogovarjali v kratkem, zato o možnih rešitvah več v eni prihodnjih oddaj.

Bilo je zelo težko, toda čudovito…

S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, ki ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, se v tokratni oddaji vračamo v čas njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča.

“To, da je bilo prav slovensko gledališče med sedmimi gledališči v Italiji, ki so dobila status stalnega gledališča, in to v Trstu, kjer je bilo že deželno gledališče, je bilo resnično priznanje za našo skupnost.”

Pesnik, pisatelj, dramaturg, prevajalec, ki je bil med drugim tudi urednik na Radiu Slovenija, je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Državno odlikovanje – red za zasluge – pa je, kot je povedal v zahvali, sprejel kot priznanje za ustvarjalnost ansambla in umetniških sodelavcev, z mislijo na ustanovitelje, ki jih je razgnal požig Narodnega doma, in na partizansko skupino, ki je maja petinštirideset z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenskem odru.

Prav stalna borba za denar, je bila najtežja pri vodenju tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, se Miroslav Košuta spominja danes:

“Bilo je zelo težko, ampak čudovito, ker je življenje v gledališču neverjetno lepo. Bil sem poplačan že s tistim, državno priznanje pa je dokaz, da je bila izbrana gledališka politična linija pravilna.”

Daljši pogovor z Miroslavom Košuto, tudi o sodobni slovenski identiteti na Tržaškem, ustvarjalnosti rojakov in pesnikovem obiskovanju SSG Trst, lahko slišite v tokratni oddaji.  Zanima nas še, kakšni so prihodnji izzivi stranke Slovenska skupnost, ki je v Gorici praznovala 40-letnico delovanja na deželni ravni. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj?

Prisluhnite!

 


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov