Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še vedno brez javnega priznanja
Začetki Glasbene matice iz Trsta segajo v leto 1909, ko je bilo ustanovljeno Pevsko in glasbeno društvo Trst. Nekaj let pozneje pa se je preimenovalo v Glasbeno matico. Sledil je požig Narodnega doma in obdobje fašističnega nasilja. Po drugi svetovni vojni pa je Glasbena matica doživela ponovni preporod. Štirje sedeži v vseh treh pokrajinah Dežele Furlanije Julijske krajine in 600 učencev, je dokaz, da so na pravi poti, kljub temu pa tudi po 70-letih vnovičnega delovanja še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v prispevku Tjaše Lotrič.
Živeti v manjšini ni lahko
Odineo Zubin, rojakinjo iz Trsta je Mirjam Muženič obiskala v času, ko so bili aktualna tema begunci. Sogovornica prek združenja Salaam – otroci oljke že vrsto let pomaga palestinskim otrokom, zase pravi, da je levičarka in zavedna Slovenka.
Rojena je bila v Miljah, v slovenski delavski družini, otroštvo pa je zaradi vojne preživela pri tetah v Škofijah. Ni bilo, lahko, se spominja danes, toda z osvoboditvijo jim je posijalo sonce. Revni otroci so namreč v partizanskih šolah dobili možnost šolanja in življenje je bilo iz dneva v dan boljše. Prav zato ima na Jugoslavijo, kjer je doštudirala, lepe spomine, pojasnjuje. Ko se je vrnila v Trst, ni o dogajanju znotraj slovenske skupnosti ni vedela ničesar:
»Tu sem začela odkrivati, kakšni smo Slovenci, da smo tudi fašisti, da smo levičarji, da nekateri ne morejo biti moji prijatelji zgolj zato, ker so Slovenci. To je bilo hudo odkritje.«
Do takrat so bili namreč zanjo vsi Slovenci napredni in so ljubili drug drugega. In tako je Odinea Zupin odrasla. Svojega političnega prepričanja ni nikoli spremenila, je pa spremenila pogled na svet.
»Mislim, da ni važno, da si vedno samo Slovenec, ampak je pomembno, da živiš z ljudmi, ki mislijo kot ti. Če je Slovenec nekdo, ki misli povsem drugače od mene, potem mi ne pomeni nič. Zato življenje v manjšini danes ni lahko.«
Skupen boj za kulturno identiteto
Odinea Zupin ne more kritizirati ljudi, ki delajo v manjšinskih organizacijah, saj sama od manjšine ni nikoli imela nič, tako kot tudi, priznava, s svojim delom ni nikoli ničesar prispevala za manjšino, razen da je zavedna Slovenka.
»Toda delitev na kulturnem področju je grozna…. Vsi bi se morali boriti za kulturno identiteto. Ideologija ali politična usmeritev pa je stvar vsakega posameznika. Kultura je pomembna. Pomembno je, kako bomo razvijali kakovost. Tudi kvaliteta v kulturi je zelo pomembna za identiteto slovenstva in prav tu je razdelitev na dva tabora znotraj naše manjšine nelogična.«
Daljši pogovor Mirjam Muženič z Odineo Zupin lahko slišite v Sotočjih!
»Balkan strasse« spodbuda za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk
Kulturni dom v Pliberku je ena ključnih ustanov rojakov v Podjuni, saj pod skupno streho združuje raznoliko kulturno in športno dejavnost. Veliko zaslug za to ima vodja Milan Piko, vsestranski kulturni delavec, ki je zadovoljen z doseženim v letu 2015.
»Okoliščine za delo so vedno težje, toda tudi v teh razmerah lahko veliko narediš.«
Vodi jih veselje do kulturnega delovanja, želja približati Pliberku raznoliko in široko kulturno ponudbo, od koncertov, plesa, gledališča,…za vse generacije, našteva Milan Piko, zadovoljen tudi zaradi uspešno izpeljanih čezmejnih projektov, ki so povezali avstrijsko in slovensko Koroško. Prepričan pa je tudi, da se bodo ti projekti nadaljevali in pomagali pri razvoju celotne regije.
Slovenska narodna skupnost ima v Pliberku že več kot 100 letno tradicijo. Že leta 1909 je bilo ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo in že takoj so se pojavile pobude za delovanje v svojih lastnih prostorih. 90 let pozneje je v še nedokončanem kulturnem domu potekala prva predstava.
Kulturni dom je nastal iz jeze, pojasnjuje naš sogovornik. Kulturno delovanje je bilo vseskozi zelo pestro in od 90. let naprej smo takorekoč prosjačili do hiše do hiše, da bi lahko delovali. Kulturno življenje koroških Slovencev v Podjuni je bilo precej ogroženo in bali so se, da bo povsem usahnilo, pojasnjuje Milan Piko, toda leta 1992 se je pojavila priložnost za nakup poslopja:
»Vendar so občinski svetniki pobudo zavrnili, ker da nočejo v Pliberku ti. Balkanske ceste. In prav to nas je spodbudilo, da smo sedli za mizo in začeli načrtovati gradnjo doma na svojem zemljišču, kjer je že bil predviden dom.«
Najprej je bila mala kulturna dvorana, potem so prišli športniki, ki tudi niso imeli svoje domovine, in nas prosili, naj poskrbimo za njih, in tako naprej dokler ni zmanjkalo zemljišča. Gradnja se je ob izdatni podpori iz Slovenije začela leta 1995 in v nekaj letih je bil dom zgrajen. Velika dvorana s 420 sedeži, manjša Milkina dvorana s 60 sedeži, razstavno preddverje, knjižnica, športna dvorana s prostorom za 400 gledalcev, sejna soba, prostori za delovanje slovenskih društev in vaje glasbene šole.
Statistika za leto 2015 je več kot spodbudna: 1469 različnih terminov, več kot 100 različnih kulturnih dogodkov, športne prireditve, rekreacija.
Pliberk – središče sodobnega plesa
V Kulturnem domu ima svoj sedež tudi Koreografski center Johanna Kresnika, ki ga vodi Milan Piko. Od kod ideja za ta center? Razlog je želja napredovati in se umestiti kot kulturna ustanova v širšem avstrijskem in evropskem prostoru, pojasnjuje Milan Piko. Leta 2009 se jim je ponudila priložnost, da v okviru evropske razstave v Pliberk povabijo mednarodno uveljavljenega koreografa, domačina Johanna Kresnika, ki je skupaj s še enim domačinom, svetovno priznanim glasbenikom, jazzistom, Karlheinzom Miklinom ustvaril širom Evrope zelo odmevno plesno predstavo.
»Takrat se je na Koroškem zbudil sodobni ples, ki je bil do takrat zaradi političnih razmer zatiran. Ustanovili smo koreografski center, ki si je razvil iz nič in je v štirih letih postal zaupanja vreden center, ki ga pozna celotna Avstrija.«
In prav zato se lahko Pliberk ponaša tudi s prireditvijo Dolga noč plesa – največjim koreografskim spektaklom na Koroškem-, ki ga že nekaj let pripravljajo konec julija in ki mesto spremeni v plesni oder. Lani je tako 40 umetnikov na 10 prizoriščih pripravilo 30 uprizoritev.
Kritika slovenskih struktur
Milan Piko, poslovodja Kulturnega doma, predsednik istoimenskega društva, pevec in vsestranski kulturni delavec, ki mu tudi finance niso tuje, saj je bil v preteklosti zaposlen v Posojilnici Bank, nekdanji občinski svetnik in član krovnih slovenskih organizacij je kritičen do delovanje slovenskih organizacij. Prepričan je, da so zastarele.
»Čas se je spremenil, naša naloga je skrb za ohranitev slovenskega jezika in organizacije bi se morale prilagoditi potrebam današnjega časa. Vprašanje je, ali je vsebina, ki ji sledijo organizacije, sploh še aktualna. Po mojem, ne.«
Milan Piko je novembra lani o tem v Novicah napisal tudi odprto pismo. Najdete ga na tej povezavi. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v Sotočjih (4.1.2016).
Izzivi rojakov v Porabju
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o izzivih, ki jih prinaša leto. Že ta mesec (22.1.2016) se bosta na skupni seji sestali vladi obeh držav. Osnova za pogovore bodo priporočila, ki jih je na svoji seji sprejela mešana manjšinska slovensko madžarska komisija in med katerimi je tudi dogovor o sofinanciranju obnove slovenskega informacijskega središča v Monoštru in podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem leta 2014, ki ni upravičeno do subvencije. Prioriteta bi morala biti tudi razvoj infrastrukture v Porabju, izgradnja kanalizacijskega omrežja, manjša podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili tudi porabski Slovenci, našteva zagovornica Erika Köleš Kiss. Ob tem spodbuja slovenske porabske organizacije naj sodelujejo na razpisih za denar namenjen narodnostnim skupnostim. Ključni cilj pa je, dodaja, ohranitev slovenskega in porabskega jezika. Delo ni enostavno, pravi:
»Ker nas je med vsem narodnostnimi skupnostmi najmanj, moramo delati največ.«
Strah, da bomo izumrli, je odveč
Slovensko skupnost na Hrvaškem najbolj ogroža številčno upadanje, menijo v večini slovenskih društev, zato bi morali v prihodnje posebno skrb – poleg ohranitve jezika in povezovanja rojakov – nameniti predvsem najmlajšim, je prepričana doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica društva Bazovica z Reke, ki je uspešna tudi na znanstvenem področju: doktorirala je na univerzi v Ljubljani, na reški ekonomski fakulteti je docentka za področje trženja in za svoj izjemen prispevek k raziskovalni in pedagoški dejavnosti je nedavno prejela tudi letno nagrado sklada reške univerze (v kategoriji znanstvenih asistentov za področje družbenih in humanističnih znanosti, objavljeno te dni, podelitev bo 15. januarja). Kot je povedala Marjani Mirković je zadovoljna z doseženim lansko leto, saj se je Bazovica odprla in okrepila sodelovanje s sorodnimi društvi na Hrvaškem in v sosednjih državah. Prav skrb za najmlajše rojake, ki jih, kot se je izkazalo tudi na miklavževanju, ni malo. Več kot 30 jih je prišlo in bilo jih je veselje opazovati, pravi:
»Naši strahovi, da izumiramo, da smo t.i. stara manjšina na Hrvaškem, so se pokazali za neupravičene. Ko vidite otroke, kako so veseli, se igrajo, delajo voščilnice za Miklavža, res vidiš, da jih je veliko in bi radi sodelovali. Rabijo pa dejavnosti, ki bodo prilagojene njim.«
In prav zato načrtujejo ustanovitev plesne skupine za najmlajše otroke, pojasnjuje Jasmina Dlačić, ki je že dve desetletji dejavna v KPD Slovenski dom Bazovica. Društvo se je v teh letih precej spremenilo, odprlo za nove skupine, radi pa bi še okrepili kulturno delovanje – od glasbenih skupin do fotosekcije.
»Ohranjamo tradicionalno dejavnost, hkrati pa se skušamo z novimi skupinami odpirati in se približati mladim. Ti vse pogosteje najdejo mesto tudi v upravnem odboru društva.«
38-letna doktorica Jasmina Dlačić, ki tudi sama sodi med mlajše rojakinje, članica svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko-goranske županije, skuša povezati delo svetov in društva Bazovica. Prepričana je, da bi k ohranitvi slovenske kulture in večjemu priznavanju slovenskih korenin pripomogel tudi center za raziskovanje manjšin v okviru reške Filozofske fakultete in slovenski lektorat po vzoru zagrebške univerze. Na ravni svetov pa trenutno največ pozornosti namenjajo uvedbi pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah po modelu C, torej v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema. Dolgoročno pa ni zamrla niti ideja o slovenskem vrtcu, pojasnjuje.
Optimistična glede prihodnosti slovenstva
Konec lanskega leta je na Reki potekala okrogla miza o viziji prihodnosti slovenstva in na njej sta bila predstavljena tako pesimističen kot optimističen vidik. Sama sodi med optimiste in prepričana je, da se ljudje, ki imajo željo in ideje, ob primerni spodbudi odzovejo, zato je prihodnost svetla.
»Dejstvo je, da število Slovencev res upada, toda samo deklariranih. Prihodnost ni tako črna in ko vidiš otroke, ti to da novo energijo. V prihodnje moramo delovati tako, da bomo vključili čim več ljudi, da se bomo Slovenci po rodu bolj zavedali svojih korenin. Ker jih je (veliko)!«
Daljši pogovor z doktorico Jasmino Dlačić, tudi o njenih slovenskih koreninah, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Še vedno brez javnega priznanja
Začetki Glasbene matice iz Trsta segajo v leto 1909, ko je bilo ustanovljeno Pevsko in glasbeno društvo Trst. Nekaj let pozneje pa se je preimenovalo v Glasbeno matico. Sledil je požig Narodnega doma in obdobje fašističnega nasilja. Po drugi svetovni vojni pa je Glasbena matica doživela ponovni preporod. Štirje sedeži v vseh treh pokrajinah Dežele Furlanije Julijske krajine in 600 učencev, je dokaz, da so na pravi poti, kljub temu pa tudi po 70-letih vnovičnega delovanja še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v prispevku Tjaše Lotrič.
Živeti v manjšini ni lahko
Odineo Zubin, rojakinjo iz Trsta je Mirjam Muženič obiskala v času, ko so bili aktualna tema begunci. Sogovornica prek združenja Salaam – otroci oljke že vrsto let pomaga palestinskim otrokom, zase pravi, da je levičarka in zavedna Slovenka.
Rojena je bila v Miljah, v slovenski delavski družini, otroštvo pa je zaradi vojne preživela pri tetah v Škofijah. Ni bilo, lahko, se spominja danes, toda z osvoboditvijo jim je posijalo sonce. Revni otroci so namreč v partizanskih šolah dobili možnost šolanja in življenje je bilo iz dneva v dan boljše. Prav zato ima na Jugoslavijo, kjer je doštudirala, lepe spomine, pojasnjuje. Ko se je vrnila v Trst, ni o dogajanju znotraj slovenske skupnosti ni vedela ničesar:
»Tu sem začela odkrivati, kakšni smo Slovenci, da smo tudi fašisti, da smo levičarji, da nekateri ne morejo biti moji prijatelji zgolj zato, ker so Slovenci. To je bilo hudo odkritje.«
Do takrat so bili namreč zanjo vsi Slovenci napredni in so ljubili drug drugega. In tako je Odinea Zupin odrasla. Svojega političnega prepričanja ni nikoli spremenila, je pa spremenila pogled na svet.
»Mislim, da ni važno, da si vedno samo Slovenec, ampak je pomembno, da živiš z ljudmi, ki mislijo kot ti. Če je Slovenec nekdo, ki misli povsem drugače od mene, potem mi ne pomeni nič. Zato življenje v manjšini danes ni lahko.«
Skupen boj za kulturno identiteto
Odinea Zupin ne more kritizirati ljudi, ki delajo v manjšinskih organizacijah, saj sama od manjšine ni nikoli imela nič, tako kot tudi, priznava, s svojim delom ni nikoli ničesar prispevala za manjšino, razen da je zavedna Slovenka.
»Toda delitev na kulturnem področju je grozna…. Vsi bi se morali boriti za kulturno identiteto. Ideologija ali politična usmeritev pa je stvar vsakega posameznika. Kultura je pomembna. Pomembno je, kako bomo razvijali kakovost. Tudi kvaliteta v kulturi je zelo pomembna za identiteto slovenstva in prav tu je razdelitev na dva tabora znotraj naše manjšine nelogična.«
Daljši pogovor Mirjam Muženič z Odineo Zupin lahko slišite v Sotočjih!
»Balkan strasse« spodbuda za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk
Kulturni dom v Pliberku je ena ključnih ustanov rojakov v Podjuni, saj pod skupno streho združuje raznoliko kulturno in športno dejavnost. Veliko zaslug za to ima vodja Milan Piko, vsestranski kulturni delavec, ki je zadovoljen z doseženim v letu 2015.
»Okoliščine za delo so vedno težje, toda tudi v teh razmerah lahko veliko narediš.«
Vodi jih veselje do kulturnega delovanja, želja približati Pliberku raznoliko in široko kulturno ponudbo, od koncertov, plesa, gledališča,…za vse generacije, našteva Milan Piko, zadovoljen tudi zaradi uspešno izpeljanih čezmejnih projektov, ki so povezali avstrijsko in slovensko Koroško. Prepričan pa je tudi, da se bodo ti projekti nadaljevali in pomagali pri razvoju celotne regije.
Slovenska narodna skupnost ima v Pliberku že več kot 100 letno tradicijo. Že leta 1909 je bilo ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo in že takoj so se pojavile pobude za delovanje v svojih lastnih prostorih. 90 let pozneje je v še nedokončanem kulturnem domu potekala prva predstava.
Kulturni dom je nastal iz jeze, pojasnjuje naš sogovornik. Kulturno delovanje je bilo vseskozi zelo pestro in od 90. let naprej smo takorekoč prosjačili do hiše do hiše, da bi lahko delovali. Kulturno življenje koroških Slovencev v Podjuni je bilo precej ogroženo in bali so se, da bo povsem usahnilo, pojasnjuje Milan Piko, toda leta 1992 se je pojavila priložnost za nakup poslopja:
»Vendar so občinski svetniki pobudo zavrnili, ker da nočejo v Pliberku ti. Balkanske ceste. In prav to nas je spodbudilo, da smo sedli za mizo in začeli načrtovati gradnjo doma na svojem zemljišču, kjer je že bil predviden dom.«
Najprej je bila mala kulturna dvorana, potem so prišli športniki, ki tudi niso imeli svoje domovine, in nas prosili, naj poskrbimo za njih, in tako naprej dokler ni zmanjkalo zemljišča. Gradnja se je ob izdatni podpori iz Slovenije začela leta 1995 in v nekaj letih je bil dom zgrajen. Velika dvorana s 420 sedeži, manjša Milkina dvorana s 60 sedeži, razstavno preddverje, knjižnica, športna dvorana s prostorom za 400 gledalcev, sejna soba, prostori za delovanje slovenskih društev in vaje glasbene šole.
Statistika za leto 2015 je več kot spodbudna: 1469 različnih terminov, več kot 100 različnih kulturnih dogodkov, športne prireditve, rekreacija.
Pliberk – središče sodobnega plesa
V Kulturnem domu ima svoj sedež tudi Koreografski center Johanna Kresnika, ki ga vodi Milan Piko. Od kod ideja za ta center? Razlog je želja napredovati in se umestiti kot kulturna ustanova v širšem avstrijskem in evropskem prostoru, pojasnjuje Milan Piko. Leta 2009 se jim je ponudila priložnost, da v okviru evropske razstave v Pliberk povabijo mednarodno uveljavljenega koreografa, domačina Johanna Kresnika, ki je skupaj s še enim domačinom, svetovno priznanim glasbenikom, jazzistom, Karlheinzom Miklinom ustvaril širom Evrope zelo odmevno plesno predstavo.
»Takrat se je na Koroškem zbudil sodobni ples, ki je bil do takrat zaradi političnih razmer zatiran. Ustanovili smo koreografski center, ki si je razvil iz nič in je v štirih letih postal zaupanja vreden center, ki ga pozna celotna Avstrija.«
In prav zato se lahko Pliberk ponaša tudi s prireditvijo Dolga noč plesa – največjim koreografskim spektaklom na Koroškem-, ki ga že nekaj let pripravljajo konec julija in ki mesto spremeni v plesni oder. Lani je tako 40 umetnikov na 10 prizoriščih pripravilo 30 uprizoritev.
Kritika slovenskih struktur
Milan Piko, poslovodja Kulturnega doma, predsednik istoimenskega društva, pevec in vsestranski kulturni delavec, ki mu tudi finance niso tuje, saj je bil v preteklosti zaposlen v Posojilnici Bank, nekdanji občinski svetnik in član krovnih slovenskih organizacij je kritičen do delovanje slovenskih organizacij. Prepričan je, da so zastarele.
»Čas se je spremenil, naša naloga je skrb za ohranitev slovenskega jezika in organizacije bi se morale prilagoditi potrebam današnjega časa. Vprašanje je, ali je vsebina, ki ji sledijo organizacije, sploh še aktualna. Po mojem, ne.«
Milan Piko je novembra lani o tem v Novicah napisal tudi odprto pismo. Najdete ga na tej povezavi. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v Sotočjih (4.1.2016).
Izzivi rojakov v Porabju
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o izzivih, ki jih prinaša leto. Že ta mesec (22.1.2016) se bosta na skupni seji sestali vladi obeh držav. Osnova za pogovore bodo priporočila, ki jih je na svoji seji sprejela mešana manjšinska slovensko madžarska komisija in med katerimi je tudi dogovor o sofinanciranju obnove slovenskega informacijskega središča v Monoštru in podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem leta 2014, ki ni upravičeno do subvencije. Prioriteta bi morala biti tudi razvoj infrastrukture v Porabju, izgradnja kanalizacijskega omrežja, manjša podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili tudi porabski Slovenci, našteva zagovornica Erika Köleš Kiss. Ob tem spodbuja slovenske porabske organizacije naj sodelujejo na razpisih za denar namenjen narodnostnim skupnostim. Ključni cilj pa je, dodaja, ohranitev slovenskega in porabskega jezika. Delo ni enostavno, pravi:
»Ker nas je med vsem narodnostnimi skupnostmi najmanj, moramo delati največ.«
Strah, da bomo izumrli, je odveč
Slovensko skupnost na Hrvaškem najbolj ogroža številčno upadanje, menijo v večini slovenskih društev, zato bi morali v prihodnje posebno skrb – poleg ohranitve jezika in povezovanja rojakov – nameniti predvsem najmlajšim, je prepričana doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica društva Bazovica z Reke, ki je uspešna tudi na znanstvenem področju: doktorirala je na univerzi v Ljubljani, na reški ekonomski fakulteti je docentka za področje trženja in za svoj izjemen prispevek k raziskovalni in pedagoški dejavnosti je nedavno prejela tudi letno nagrado sklada reške univerze (v kategoriji znanstvenih asistentov za področje družbenih in humanističnih znanosti, objavljeno te dni, podelitev bo 15. januarja). Kot je povedala Marjani Mirković je zadovoljna z doseženim lansko leto, saj se je Bazovica odprla in okrepila sodelovanje s sorodnimi društvi na Hrvaškem in v sosednjih državah. Prav skrb za najmlajše rojake, ki jih, kot se je izkazalo tudi na miklavževanju, ni malo. Več kot 30 jih je prišlo in bilo jih je veselje opazovati, pravi:
»Naši strahovi, da izumiramo, da smo t.i. stara manjšina na Hrvaškem, so se pokazali za neupravičene. Ko vidite otroke, kako so veseli, se igrajo, delajo voščilnice za Miklavža, res vidiš, da jih je veliko in bi radi sodelovali. Rabijo pa dejavnosti, ki bodo prilagojene njim.«
In prav zato načrtujejo ustanovitev plesne skupine za najmlajše otroke, pojasnjuje Jasmina Dlačić, ki je že dve desetletji dejavna v KPD Slovenski dom Bazovica. Društvo se je v teh letih precej spremenilo, odprlo za nove skupine, radi pa bi še okrepili kulturno delovanje – od glasbenih skupin do fotosekcije.
»Ohranjamo tradicionalno dejavnost, hkrati pa se skušamo z novimi skupinami odpirati in se približati mladim. Ti vse pogosteje najdejo mesto tudi v upravnem odboru društva.«
38-letna doktorica Jasmina Dlačić, ki tudi sama sodi med mlajše rojakinje, članica svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko-goranske županije, skuša povezati delo svetov in društva Bazovica. Prepričana je, da bi k ohranitvi slovenske kulture in večjemu priznavanju slovenskih korenin pripomogel tudi center za raziskovanje manjšin v okviru reške Filozofske fakultete in slovenski lektorat po vzoru zagrebške univerze. Na ravni svetov pa trenutno največ pozornosti namenjajo uvedbi pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah po modelu C, torej v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema. Dolgoročno pa ni zamrla niti ideja o slovenskem vrtcu, pojasnjuje.
Optimistična glede prihodnosti slovenstva
Konec lanskega leta je na Reki potekala okrogla miza o viziji prihodnosti slovenstva in na njej sta bila predstavljena tako pesimističen kot optimističen vidik. Sama sodi med optimiste in prepričana je, da se ljudje, ki imajo željo in ideje, ob primerni spodbudi odzovejo, zato je prihodnost svetla.
»Dejstvo je, da število Slovencev res upada, toda samo deklariranih. Prihodnost ni tako črna in ko vidiš otroke, ti to da novo energijo. V prihodnje moramo delovati tako, da bomo vključili čim več ljudi, da se bomo Slovenci po rodu bolj zavedali svojih korenin. Ker jih je (veliko)!«
Daljši pogovor z doktorico Jasmino Dlačić, tudi o njenih slovenskih koreninah, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
Neveljaven email naslov