Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 21.3.2016

21.03.2016


Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.

Prelomno leto za Novice

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.

Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?

“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”

Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.

“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”

To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila.  Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.

“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”

Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.

Bo denar za Novi glas?

Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.

Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.

Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.

“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”

Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem

Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.

Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.

Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.

Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.

Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.

“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”

Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:

“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”

Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.

Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.

“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”

Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo

Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.

Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.

“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”

Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:

“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”

In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.

V Porabju doma

Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.

Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:

“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”

Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:

“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”

Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.

 

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 21.3.2016

21.03.2016


Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.

Prelomno leto za Novice

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.

Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?

“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”

Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.

“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”

To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila.  Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.

“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”

Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.

Bo denar za Novi glas?

Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.

Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.

Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.

“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”

Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem

Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.

Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.

Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.

Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.

Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.

“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”

Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:

“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”

Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.

Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.

“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”

Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo

Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.

Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.

“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”

Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:

“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”

In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.

V Porabju doma

Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.

Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:

“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”

Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:

“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”

Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.

 

 


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov