Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev

Za repolitizacijo koroških Slovencev

Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.

“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”

Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.

Na mladih prihodnost….

Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.

Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.

Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.

“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”

Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.

“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”

Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.

“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”

Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.

Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.

Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive.  Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.

Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.

“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”

Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:

“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”

‘Prosimo za razumevanje!’

Poročanje o  težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.

Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite  in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….

“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”

Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.

Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.

Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.

Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?

Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.

“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”

Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.

Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.

En človek – celo gledališče

Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.

Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.

Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.

Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje  (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).

Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.