Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov