Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov