Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


04.11.2024

Dialog je vedno dobrodošel, treba pa bo počakati na konkretne rezultate

Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?


28.10.2024

'Poznati moramo tudi temne plati zgodovine, da se ne bi več dogajale'

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.


22.10.2024

Izginotje izgnanstva – Ars teatralis v celovškem iKultu

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.


14.10.2024

Od alternativne proslave 10. oktobra do Slovenskega pozdrava Barkovljanki

Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!


07.10.2024

Gospodarsko sodelovanje je vse bolj živahno. Kako pa kaže literarnemu ustvarjanju?

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.


30.09.2024

'Za manjšinske pravice prepričljiva zmaga avstrijskih svobodnjakov nikakor ni dober signal'

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.


23.09.2024

Za krepitev zamejskega gospodarstva v prihodnjih štirih letih kar 10 milijonov evrov

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.


16.09.2024

Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!


09.09.2024

'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?


01.08.2024

Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.


29.07.2024

Brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda...

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.


22.07.2024

Dokler plešeš si še živ, izberi novo pesem in nov boš ples odkril

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.


15.07.2024

Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?


08.07.2024

Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.


01.07.2024

Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.


24.06.2024

Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.


17.06.2024

Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več

Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov