Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pouk slovenščine v Istri in Kvarnerju pa tudi v tržaški Glasbeni matici, nova dela glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša, zelo dejavni upokojeni rojaki v Porabju
Na Hrvaškem se je zanimanje za učenje slovenskega jezika zadnja leta povečevalo. Kako je letos na Reki in v Pulju, lahko slišite v tokratni oddaji.
V društvu Bazovica na Reki se je dopolnilni pouk slovenščine začel pred štiriindvajsetimi leti in zanj je vedno precej zanimanja, pojasnjuje Marjani Mirković učiteljica Vida Srdoč, ki v društvu vodi tudi jezikovne tečaje, namenjene predvsem bodočim brucem na slovenskih univerzah.
Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar pa letos nadaljuje s poukom slovenščine v Buzetu. Z vpisom je, kot je povedala, zelo zadovoljna, saj bo pri pouku sodelovalo še več udeležencev kot lani. Zakaj se povečuje zanimanje za učenje slovenščine tudi v Buzetu? Prisluhnite tokratni oddaji.
V hrvaškem javnem šolstvu je sicer na podlagi manjšinske zakonodaje slovenščina na urniku dveh osnovnih šol (na Reki in v Matuljih) ter treh srednjih šol, dveh v Pulju (gimnazija in šola za umetnostno oblikovanje) in ene v Varaždinu (Druga gimnazija).
Tudi za slovenske učence in dijake v sosednji Furlaniji Julijski krajini se je začelo novo šolsko leto. K pouku so se vrnili tudi v špetrski dvojezični šoli, še vedno na treh starih lokacijah, saj se bodo v obnovljene in deloma nove prostore vrnili prihodnje tedne, poroča Mirjam Muženič.
Živahno je tudi v tržaški Glasbeni matici, kjer gojencem ponujajo še bogatejši program dela, pojasnjuje ravnatelj Bogdan Kralj. Minulo šolsko leto bo namreč v Glasbeni matici zapisano kot eno najbolj uspešnih v vsej zgodovini te največje narodnostne ustanove. V oddelkih od Doline pri Trstu vse do Ukev v Kanalski dolini je zagotavljala glasbeno vzgojo 600 gojencem v individualnem in 300 gojencem v skupinskem delu. Poleg rednega programa so poskrbeli tudi za 143 izrednih dogodkov, kar pomenu vsak drugi delovni dan. Doslej se je znova vpisalo dobrih 80 odstotkov lanskih gojencev, pričakujejo veliko novih, skupaj več kot lani. Dovoljena jim je glasbena vzgoja samo do akademske ravni, zato prvo novost namenjajo prav preseganju te ponudbe in sicer z izobraževalni programi za nadarjene mlade glasbenike. Poleg tega pa bodo za učence iz mešanih (slovensko italijanskih) in italijanskih družin pripravili tudi tečaje slovenskega jezika. Pa ne le to.
V oddaji gostimo umetnika, koroška Slovenca, glasbenika in fotografa. Pianist in skladatelj Tonč Feinig se vseskozi vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, tudi na svojem najnovejšem, sedmem samostojnem albumu, ki ga je naslovil Tonč Fenig Trio 2. Glasbeniku, ki veliko sodeluje s slovenskimi pevci in skupinami in piše tudi skladbe za gledališke predstave in film, so se tokrat pridružili basist Robert Jukič, s katerim intenzivno sodelujeta že več kot 15 let in bobnar Klemens Marktl. Kot poseben gost pa še saksofonist Michael Erian, ki je s Tončem Feinigom sodeloval že na prvem albumu z naslovom We’ll see (2001).
Tonč Feinig se s priredbami slovenskih narodnih pesmi vseskozi vrača k svojim koreninam in tudi na njegovem najnovejšem albumu lahko prisluhnemo dvema: Rož, Podjuna, Zila in Gozdič je že zelen. V pogovoru za Sotočja pa že napoveduje nov projekt – album, na katerem se bo predstavil tudi kot vokalist.
Svojim družinskim koreninam se je poklonil tudi fotograf Marko Lipuš in sicer z serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, ki jih je naslovil Babica.
Marko Lipuš se je iz rodne Železne Kaple najprej odpravil na Dunaj, kjer je študiral umetniško fotografijo, in nato v Prago, kjer je diplomiral na Famu – znameniti praški akademiji za upodabljajoče umetnosti. Kar nekaj časa je živel v Londonu, imel štipendijo v Parizu, pot ga je zanesla tudi v Milano, vedno znova pa se, pravi, vrača na Dunaj, kjer trenutno živi in ustvarja.
Razstavlja pa po vsej Evropi, trenutno pa si lahko njegovo najnovejšo razstavo fotografij z naslovom Babica ogledate v galeriji Photon v Ljubljani.
Babica Marka Lipuša je bila med drugo svetovno vojno deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, največje žensko koncentracijsko taborišče v nemškem Reichu, kjer so jo leta 1945 nacisti umorili. In od tod, pojasnjuje umetnik, tudi ideja. S fotografijami, ki jih je posnel v taborišču in so predstavljene v štirih segmentih (koža njegovega očeta, površje, objekti in kraj) se je poklonil spominu na vse, ki so umrli v tem taborišču.
Razstavo Babica si lahko ogledate v ljubljanski galeriji Photon do 30.9. 2016.
Klara Fodor je predsednica enega najpomembnejših stebrov slovenstva na Madžarskem – društva slovenskih porabskih upokojencev. V pogovoru s Silvo Eöry poved več o zelo raznoliki dejavnosti, zaradi katere tudi porabskim upokojenim rojakom zmanjkuje časa, o medgeneracijskem dialogu, s katerim skušajo ohraniti slovensko besedo v Porabju in bližajočem se praznovanju 20-letnice delovanja društva.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pouk slovenščine v Istri in Kvarnerju pa tudi v tržaški Glasbeni matici, nova dela glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša, zelo dejavni upokojeni rojaki v Porabju
Na Hrvaškem se je zanimanje za učenje slovenskega jezika zadnja leta povečevalo. Kako je letos na Reki in v Pulju, lahko slišite v tokratni oddaji.
V društvu Bazovica na Reki se je dopolnilni pouk slovenščine začel pred štiriindvajsetimi leti in zanj je vedno precej zanimanja, pojasnjuje Marjani Mirković učiteljica Vida Srdoč, ki v društvu vodi tudi jezikovne tečaje, namenjene predvsem bodočim brucem na slovenskih univerzah.
Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar pa letos nadaljuje s poukom slovenščine v Buzetu. Z vpisom je, kot je povedala, zelo zadovoljna, saj bo pri pouku sodelovalo še več udeležencev kot lani. Zakaj se povečuje zanimanje za učenje slovenščine tudi v Buzetu? Prisluhnite tokratni oddaji.
V hrvaškem javnem šolstvu je sicer na podlagi manjšinske zakonodaje slovenščina na urniku dveh osnovnih šol (na Reki in v Matuljih) ter treh srednjih šol, dveh v Pulju (gimnazija in šola za umetnostno oblikovanje) in ene v Varaždinu (Druga gimnazija).
Tudi za slovenske učence in dijake v sosednji Furlaniji Julijski krajini se je začelo novo šolsko leto. K pouku so se vrnili tudi v špetrski dvojezični šoli, še vedno na treh starih lokacijah, saj se bodo v obnovljene in deloma nove prostore vrnili prihodnje tedne, poroča Mirjam Muženič.
Živahno je tudi v tržaški Glasbeni matici, kjer gojencem ponujajo še bogatejši program dela, pojasnjuje ravnatelj Bogdan Kralj. Minulo šolsko leto bo namreč v Glasbeni matici zapisano kot eno najbolj uspešnih v vsej zgodovini te največje narodnostne ustanove. V oddelkih od Doline pri Trstu vse do Ukev v Kanalski dolini je zagotavljala glasbeno vzgojo 600 gojencem v individualnem in 300 gojencem v skupinskem delu. Poleg rednega programa so poskrbeli tudi za 143 izrednih dogodkov, kar pomenu vsak drugi delovni dan. Doslej se je znova vpisalo dobrih 80 odstotkov lanskih gojencev, pričakujejo veliko novih, skupaj več kot lani. Dovoljena jim je glasbena vzgoja samo do akademske ravni, zato prvo novost namenjajo prav preseganju te ponudbe in sicer z izobraževalni programi za nadarjene mlade glasbenike. Poleg tega pa bodo za učence iz mešanih (slovensko italijanskih) in italijanskih družin pripravili tudi tečaje slovenskega jezika. Pa ne le to.
V oddaji gostimo umetnika, koroška Slovenca, glasbenika in fotografa. Pianist in skladatelj Tonč Feinig se vseskozi vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, tudi na svojem najnovejšem, sedmem samostojnem albumu, ki ga je naslovil Tonč Fenig Trio 2. Glasbeniku, ki veliko sodeluje s slovenskimi pevci in skupinami in piše tudi skladbe za gledališke predstave in film, so se tokrat pridružili basist Robert Jukič, s katerim intenzivno sodelujeta že več kot 15 let in bobnar Klemens Marktl. Kot poseben gost pa še saksofonist Michael Erian, ki je s Tončem Feinigom sodeloval že na prvem albumu z naslovom We’ll see (2001).
Tonč Feinig se s priredbami slovenskih narodnih pesmi vseskozi vrača k svojim koreninam in tudi na njegovem najnovejšem albumu lahko prisluhnemo dvema: Rož, Podjuna, Zila in Gozdič je že zelen. V pogovoru za Sotočja pa že napoveduje nov projekt – album, na katerem se bo predstavil tudi kot vokalist.
Svojim družinskim koreninam se je poklonil tudi fotograf Marko Lipuš in sicer z serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, ki jih je naslovil Babica.
Marko Lipuš se je iz rodne Železne Kaple najprej odpravil na Dunaj, kjer je študiral umetniško fotografijo, in nato v Prago, kjer je diplomiral na Famu – znameniti praški akademiji za upodabljajoče umetnosti. Kar nekaj časa je živel v Londonu, imel štipendijo v Parizu, pot ga je zanesla tudi v Milano, vedno znova pa se, pravi, vrača na Dunaj, kjer trenutno živi in ustvarja.
Razstavlja pa po vsej Evropi, trenutno pa si lahko njegovo najnovejšo razstavo fotografij z naslovom Babica ogledate v galeriji Photon v Ljubljani.
Babica Marka Lipuša je bila med drugo svetovno vojno deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, največje žensko koncentracijsko taborišče v nemškem Reichu, kjer so jo leta 1945 nacisti umorili. In od tod, pojasnjuje umetnik, tudi ideja. S fotografijami, ki jih je posnel v taborišču in so predstavljene v štirih segmentih (koža njegovega očeta, površje, objekti in kraj) se je poklonil spominu na vse, ki so umrli v tem taborišču.
Razstavo Babica si lahko ogledate v ljubljanski galeriji Photon do 30.9. 2016.
Klara Fodor je predsednica enega najpomembnejših stebrov slovenstva na Madžarskem – društva slovenskih porabskih upokojencev. V pogovoru s Silvo Eöry poved več o zelo raznoliki dejavnosti, zaradi katere tudi porabskim upokojenim rojakom zmanjkuje časa, o medgeneracijskem dialogu, s katerim skušajo ohraniti slovensko besedo v Porabju in bližajočem se praznovanju 20-letnice delovanja društva.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Neveljaven email naslov