Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov