Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
96. obletnica koroškega plebiscita, člani Slomaka v Strasbourgu, predsednika Slovenije in Madžarske na kolesih, rojaki iz FJK na 48. Barkovljanki, Slovenščina v družini v Palčavi šiši
10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?
O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?
Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.
“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”
Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.
Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.
“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”
Člani Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK so se v evropskem parlamentu v Strasbourgu srečali s poslanci iz Slovenije, Italije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Kaj so jim sporočili, lahko slišite v tokratni oddaji, v pogovoru Lidije Kosi s predsedujočim Slomaku Rudijem Pavšičem, ki je prepričan, da so manjšine zelo pomembne za reševanje konfliktov med državami in za celotno evropsko unijo.
“Evropa je šibka, kar nas skrbi. Šibka Evropa pomeni tudi šibko reševanje manjšinskih vprašanj. Mi prihajamo iz sredin, kjer se manjšinska problematika različno rešuje. Naša želja pa je, da na način, ko združujemo 8 različnih organizacij iz 4 držav, kažemo drugim, kako bi lahko s stalnim dialogom reševali in se lotevali nekaterih odprtih vprašanj.”
V športnem duhu, na kolesarjenju, sta se srečala slovenski in madžarski predsednik Borut Pahor in Janos Ader, ki sta obiskala kraje, kjer živita manjšini obeh držav. Potovanje sta začela na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku in se med drugim ustavila tudi pri Malem Triglavu v Andovcih, na katerega so člani tamkajšnjega turističnega društva še posebej ponosni. Tudi letos so namreč pri njem začeli svoje 9 dnevno potovanje na vrh Triglava.
Predsednika obeh držav pa sta se, kot je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, na svojem prvem srečanju odločila, da bosta izkoristila vsako priložnost za poglobitev prijateljskih in dobrososedskih odnosov:
“.. In da to niso samo uradni, politični stiki, konference, srečanja, ampak da je to tudi druženje z ljudmi, povezovanje med obema narodoma in odločila sva se za kolesarjenje, kar je sicer nekoliko neobičajno, ampak se nama zdi, da je to ena simpatična gesta, mogoče simpatično sporočilo…”
Sporočilo je morda še pomembnejše prav za rojake v Porabju, ki skušajo preko evropskega čezmejnega projekta Green Exercise razviti kolesarski turizem.
48-ta Barkovljanka, ki je Trst z okolico za 10 dni spremenila v svetovno prestolnico jadranja, je bila uspešna v vseh pogledih, v tokratnih Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Vetra v jadra je lovilo več kot 1700 jadrnic vseh velikosti. Na morju se je preizkusilo okrog 25 tisoč jadralcev. Na kopnem so skupaj našteli blizu 350 tisoč obiskovalcev iz vse Italije in drugih držav Evrope, tudi Slovenije. Na nabrežju so na 40 tisoč kvadratnih metrih postavili za kilometer in 200 metrov dolgo vrsto stojnic. Izkupiček bodo sešteli organizatorji, skupaj s Tržaško Trgovinsko zbornico. Zagotovo pa ni majhen.
Tokratna športna, kulturna in družabna prireditev je imela tudi odmevno slovensko podobo, ki so jo sooblikovali pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ob sodelovanju generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. Na stojnicah se je predstavila tudi Slovenija.
Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.
Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki je tako obeležila tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.
Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.
Sporočilo je mogoče, kot v oddaji poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.
Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
96. obletnica koroškega plebiscita, člani Slomaka v Strasbourgu, predsednika Slovenije in Madžarske na kolesih, rojaki iz FJK na 48. Barkovljanki, Slovenščina v družini v Palčavi šiši
10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?
O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?
Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.
“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”
Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.
Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.
“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”
Člani Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK so se v evropskem parlamentu v Strasbourgu srečali s poslanci iz Slovenije, Italije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Kaj so jim sporočili, lahko slišite v tokratni oddaji, v pogovoru Lidije Kosi s predsedujočim Slomaku Rudijem Pavšičem, ki je prepričan, da so manjšine zelo pomembne za reševanje konfliktov med državami in za celotno evropsko unijo.
“Evropa je šibka, kar nas skrbi. Šibka Evropa pomeni tudi šibko reševanje manjšinskih vprašanj. Mi prihajamo iz sredin, kjer se manjšinska problematika različno rešuje. Naša želja pa je, da na način, ko združujemo 8 različnih organizacij iz 4 držav, kažemo drugim, kako bi lahko s stalnim dialogom reševali in se lotevali nekaterih odprtih vprašanj.”
V športnem duhu, na kolesarjenju, sta se srečala slovenski in madžarski predsednik Borut Pahor in Janos Ader, ki sta obiskala kraje, kjer živita manjšini obeh držav. Potovanje sta začela na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku in se med drugim ustavila tudi pri Malem Triglavu v Andovcih, na katerega so člani tamkajšnjega turističnega društva še posebej ponosni. Tudi letos so namreč pri njem začeli svoje 9 dnevno potovanje na vrh Triglava.
Predsednika obeh držav pa sta se, kot je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, na svojem prvem srečanju odločila, da bosta izkoristila vsako priložnost za poglobitev prijateljskih in dobrososedskih odnosov:
“.. In da to niso samo uradni, politični stiki, konference, srečanja, ampak da je to tudi druženje z ljudmi, povezovanje med obema narodoma in odločila sva se za kolesarjenje, kar je sicer nekoliko neobičajno, ampak se nama zdi, da je to ena simpatična gesta, mogoče simpatično sporočilo…”
Sporočilo je morda še pomembnejše prav za rojake v Porabju, ki skušajo preko evropskega čezmejnega projekta Green Exercise razviti kolesarski turizem.
48-ta Barkovljanka, ki je Trst z okolico za 10 dni spremenila v svetovno prestolnico jadranja, je bila uspešna v vseh pogledih, v tokratnih Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Vetra v jadra je lovilo več kot 1700 jadrnic vseh velikosti. Na morju se je preizkusilo okrog 25 tisoč jadralcev. Na kopnem so skupaj našteli blizu 350 tisoč obiskovalcev iz vse Italije in drugih držav Evrope, tudi Slovenije. Na nabrežju so na 40 tisoč kvadratnih metrih postavili za kilometer in 200 metrov dolgo vrsto stojnic. Izkupiček bodo sešteli organizatorji, skupaj s Tržaško Trgovinsko zbornico. Zagotovo pa ni majhen.
Tokratna športna, kulturna in družabna prireditev je imela tudi odmevno slovensko podobo, ki so jo sooblikovali pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ob sodelovanju generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. Na stojnicah se je predstavila tudi Slovenija.
Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.
Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki je tako obeležila tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.
Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.
Sporočilo je mogoče, kot v oddaji poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.
Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov