Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov