Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Neveljaven email naslov