Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju

Pomemben jubilej – 70-letnica Radijskega odra Trst

Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in  širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.

70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:

“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.

Maja Lapornik

Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk  je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem  svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.

Na Zilji pa rožce rastejo….

Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.

O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.

Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi  slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku.  To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.

“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”

Pepca Druml

Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.

Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.

“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”

Ludwig Druml

S sodelovanjem do boljšega znanja slovenščine

Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?

V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.

Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.

“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še  dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”

Valerija Perger

Juraj Marko Žerovnik – obetaven skladatelj in pianist

Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.

Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.

“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za  glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”

Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija

V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?

“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”

Juraj Marko Žerovnik

Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!