Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.
Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.
S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!
V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.
Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
