Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V celovškem domu glasbe je v nedeljo 12.3 2017 spet pela Koroška. Tradicionalni koncert, ki ga na začetku marca pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil tokrat posvečen pesnici z libuškega polja, pred 115 leti rojeni pesnici z Libuškega polja Milki Hartman, umrli pred dvajsetimi leti. S svojo poezijo je pesnica pustila neizbrisen pečat na avstrijskem Koroškem.
Na koncertu je nastopilo šest zborov in glasbenih skupin, na različne načine povezanih prav z Milko Hartman, kot gostje pa mešani kvartet MundArt iz Zilje, komorni zbor Ave iz Ljubljane in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela na Goriškem. Koncert, ki ga je vsebinsko zasnoval Polde Zunder, so z interpretacijami pesmi Milke Hartman obogatili člani igralske skupine SPD Zarja iz železne Kaple.
V celovškem Domu glasbe, letos nabito polnem, se tradicionalno zberejo tudi najvišji predstavniki slovenskih koroških krovnih organizacij, partnerskih organizacij Slovencev v Italiji, slovenski in koroški cerkveni vrh. Letos se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in s tem javno podprl koroške Slovence.
“Smem ponosno ugotoviti, da Slovenci, kjerkoli smo kot narodna skupnost, ohranjamo svoj jezik, kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajne med ljudmi. Skupaj smo kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je majhen, a enako ponosen kot največji in se skupaj v tej multikulturni Evropi, in upajmo, da bo pri taki Evropi tudi ostalo, ohraniti ta značaj za bodoče rodove.”
Skrb za bodoče rodove se kaže tudi v pesmih Milke Hartman. Da si njen bogat pesniški opus vsekakor zasluži poklon, je v nagovoru občinstvu opozoril Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je izdala 400 njenih uglasbenih pesmi, delo 41 različnih skladateljev:
“Pesmi Milke Hartman so prej ko slej aktualne in pojejo jih razni zbori po vsej Koroški in, upam si dodati, tudi po Sloveniji.”
V družini Milke Hartman, rojene leta 1902 v Libučah pri Pliberku, je bila vseskozi prisotna velika ljubezen do glasbe in petja, ki je zaznamovala tudi pesnico. Prva svetovna vojna ji je preprečila vpis na učiteljišče, leta 1925 je v Ljubljani končala gostinsko šolo in nato vodila po Sloveniji in na Koroškem kuharske, gospodinjske in pevske tečaje.
Med drugo svetovno vojno, ko so tečaje v Avstriji prepovedali, se je zaposlila kot gospodinja pri župniku Tomažu Holmarju v Št. Jakobu. Po koncu vojne je postala potujoča učiteljica in vodila kuharske tečaje do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. Nato je v pliberški župniji skupaj z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem.
Milka Hartmanova je začela pisati pesmi že zelo mlada, svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934.
Moji spevi
Kdor bo bral te speve moje,
bo ocenil jih po svoje!
Pevec vsak drugače poje.
Ptiček vsak tako zasvira
kakor mu je kljun ustvarjen.
Vsakemu je glas podarjen.Saj, zato je moja lira,
oprostite – dragi – taka
kot se kljunček mi odpira.Zvokov ni mi dala sraka.
Vran ne poje, marveč kraka.Spev ljubezni ogenj vžiga,
da se plamen k nebu dviga;
je zdravilo, je modrost,
od srca do srca most.
Pesniški opus Milke Hartman je zaznamoval tudi koncert Koroška poje 2017. Na začetku je treba ustvariti prijetno vzdušje, pojasnjuje Polde Zunder, ki je zasnoval spored. To sta s skladbo Milkine melodije naredili violinistka Eva Hartmann in pianistka Vera Hartmann, pranečakinji Milke Hartman.
Skozi celoten koncert so se prepletale uglasbene in interpretirane pesmi. Večina nastopajočih je bila na različne načine povezana s pesnico, od njenih pranečakinj, članic skupine Hartmann’ce, ponosnih, da ohranjajo njeno zapuščino, zborovodje MoPZ Valetnin Polanšek Boža Hartmanna, nečaka, ki je vsoje hčere prav tako usmeril v glasbeno delovanje, do MoPZ Kralj Matjaž iz rodnih Libuč.
Vrhunec tokratnega koncerta je bila krstna izvedba skladbe To bo moja pesem pela – za mešani zbor (MePZ Bilka iz Bičovsa in MePZ PD Sele), orkester (člani Slovenske Filharmonije) in solista (Mario Podrečnik in Irina Lopinsky), delo skladatelja Romana Verdela, ki se je, kot ponosno pove, z pesmimi Milke Hartman srečal že v gimnazijskih letih, jih nato nekaj tudi uglasbil za ansambel Drava, zdaj pa sprejel nalogo, da za koncert napiše skladbo, v kateri štiri izbrane pesmi Milke Hartman poveže v celoto.
“Gre za 20. stoletje in življenje koroških Slovencev, obe svetovni vojni in vse posledice, nov vzpon in optimističen konec.”
Občinstvo je bilo navdušeno, tako kot visoki gostje. Med njimi je bila zvezna svetnica, članica vladne socialdemokratske stranke Ana Blatnik, ki je na koncertu zastopala deželnega glavarja. Čestitala je vsem nastopajočim, saj so pokazali, koliko bogastva ima Koroška in koliko ga je dala Milka Hartman:
“Mislim, da je za koroške Slovence in celotno Koroško to nekaj zelo pomembnega.”
Navdušen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.
“To je dokaz, da slovenska beseda in kultura živi na tem prostoru in to na zelo visokem nivoju. To je nekaj na kar smo lahko ponosni.”
Da si je koncert ogledal tudi predsednik države, je posebna čast, pravi Sturm, zaradi kakovosti prireditve prepričan, da si je predsednik izbral pravo priložnost.
Z odzivom občinstva je bil zadovoljen tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik v Bilčovsu Janko Krištof, ki je bučen aplavz občinstva doživel na odru, kot pevec v združenem zboru.
“Če slišiš tak odmev potem si tudi sam zelo, zelo zadovoljen. In tudi po tem, kar so mi povedali ljudje, je bilo zelo dovršeno in lahko v mnogih pogledih zelo zadovoljni.”
Posnetku letošnjega koncerta Koroška poje boste lahko prisluhnili v oddaji Sotočja na praznični 17. april. 2017
V tokratni oddaji pa lahko slišite tudi, da si Slovenci v Furlaniji Julijski krajini želijo dejavnejšo vlogo slovenske diplomacije pri bilateralnih pogovorih z Italijo in pomoč pri prizadevanjih rojakov, ki bi si radi zagotovili svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem več v pogovoru z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO.
Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. O ključnih ciljih in načrtih več vodja enote, doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
Ustavili pa smo se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja.
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V celovškem domu glasbe je v nedeljo 12.3 2017 spet pela Koroška. Tradicionalni koncert, ki ga na začetku marca pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil tokrat posvečen pesnici z libuškega polja, pred 115 leti rojeni pesnici z Libuškega polja Milki Hartman, umrli pred dvajsetimi leti. S svojo poezijo je pesnica pustila neizbrisen pečat na avstrijskem Koroškem.
Na koncertu je nastopilo šest zborov in glasbenih skupin, na različne načine povezanih prav z Milko Hartman, kot gostje pa mešani kvartet MundArt iz Zilje, komorni zbor Ave iz Ljubljane in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela na Goriškem. Koncert, ki ga je vsebinsko zasnoval Polde Zunder, so z interpretacijami pesmi Milke Hartman obogatili člani igralske skupine SPD Zarja iz železne Kaple.
V celovškem Domu glasbe, letos nabito polnem, se tradicionalno zberejo tudi najvišji predstavniki slovenskih koroških krovnih organizacij, partnerskih organizacij Slovencev v Italiji, slovenski in koroški cerkveni vrh. Letos se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor in s tem javno podprl koroške Slovence.
“Smem ponosno ugotoviti, da Slovenci, kjerkoli smo kot narodna skupnost, ohranjamo svoj jezik, kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajne med ljudmi. Skupaj smo kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je majhen, a enako ponosen kot največji in se skupaj v tej multikulturni Evropi, in upajmo, da bo pri taki Evropi tudi ostalo, ohraniti ta značaj za bodoče rodove.”
Skrb za bodoče rodove se kaže tudi v pesmih Milke Hartman. Da si njen bogat pesniški opus vsekakor zasluži poklon, je v nagovoru občinstvu opozoril Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je izdala 400 njenih uglasbenih pesmi, delo 41 različnih skladateljev:
“Pesmi Milke Hartman so prej ko slej aktualne in pojejo jih razni zbori po vsej Koroški in, upam si dodati, tudi po Sloveniji.”
V družini Milke Hartman, rojene leta 1902 v Libučah pri Pliberku, je bila vseskozi prisotna velika ljubezen do glasbe in petja, ki je zaznamovala tudi pesnico. Prva svetovna vojna ji je preprečila vpis na učiteljišče, leta 1925 je v Ljubljani končala gostinsko šolo in nato vodila po Sloveniji in na Koroškem kuharske, gospodinjske in pevske tečaje.
Med drugo svetovno vojno, ko so tečaje v Avstriji prepovedali, se je zaposlila kot gospodinja pri župniku Tomažu Holmarju v Št. Jakobu. Po koncu vojne je postala potujoča učiteljica in vodila kuharske tečaje do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. Nato je v pliberški župniji skupaj z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem.
Milka Hartmanova je začela pisati pesmi že zelo mlada, svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934.
Moji spevi
Kdor bo bral te speve moje,
bo ocenil jih po svoje!
Pevec vsak drugače poje.
Ptiček vsak tako zasvira
kakor mu je kljun ustvarjen.
Vsakemu je glas podarjen.Saj, zato je moja lira,
oprostite – dragi – taka
kot se kljunček mi odpira.Zvokov ni mi dala sraka.
Vran ne poje, marveč kraka.Spev ljubezni ogenj vžiga,
da se plamen k nebu dviga;
je zdravilo, je modrost,
od srca do srca most.
Pesniški opus Milke Hartman je zaznamoval tudi koncert Koroška poje 2017. Na začetku je treba ustvariti prijetno vzdušje, pojasnjuje Polde Zunder, ki je zasnoval spored. To sta s skladbo Milkine melodije naredili violinistka Eva Hartmann in pianistka Vera Hartmann, pranečakinji Milke Hartman.
Skozi celoten koncert so se prepletale uglasbene in interpretirane pesmi. Večina nastopajočih je bila na različne načine povezana s pesnico, od njenih pranečakinj, članic skupine Hartmann’ce, ponosnih, da ohranjajo njeno zapuščino, zborovodje MoPZ Valetnin Polanšek Boža Hartmanna, nečaka, ki je vsoje hčere prav tako usmeril v glasbeno delovanje, do MoPZ Kralj Matjaž iz rodnih Libuč.
Vrhunec tokratnega koncerta je bila krstna izvedba skladbe To bo moja pesem pela – za mešani zbor (MePZ Bilka iz Bičovsa in MePZ PD Sele), orkester (člani Slovenske Filharmonije) in solista (Mario Podrečnik in Irina Lopinsky), delo skladatelja Romana Verdela, ki se je, kot ponosno pove, z pesmimi Milke Hartman srečal že v gimnazijskih letih, jih nato nekaj tudi uglasbil za ansambel Drava, zdaj pa sprejel nalogo, da za koncert napiše skladbo, v kateri štiri izbrane pesmi Milke Hartman poveže v celoto.
“Gre za 20. stoletje in življenje koroških Slovencev, obe svetovni vojni in vse posledice, nov vzpon in optimističen konec.”
Občinstvo je bilo navdušeno, tako kot visoki gostje. Med njimi je bila zvezna svetnica, članica vladne socialdemokratske stranke Ana Blatnik, ki je na koncertu zastopala deželnega glavarja. Čestitala je vsem nastopajočim, saj so pokazali, koliko bogastva ima Koroška in koliko ga je dala Milka Hartman:
“Mislim, da je za koroške Slovence in celotno Koroško to nekaj zelo pomembnega.”
Navdušen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.
“To je dokaz, da slovenska beseda in kultura živi na tem prostoru in to na zelo visokem nivoju. To je nekaj na kar smo lahko ponosni.”
Da si je koncert ogledal tudi predsednik države, je posebna čast, pravi Sturm, zaradi kakovosti prireditve prepričan, da si je predsednik izbral pravo priložnost.
Z odzivom občinstva je bil zadovoljen tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik v Bilčovsu Janko Krištof, ki je bučen aplavz občinstva doživel na odru, kot pevec v združenem zboru.
“Če slišiš tak odmev potem si tudi sam zelo, zelo zadovoljen. In tudi po tem, kar so mi povedali ljudje, je bilo zelo dovršeno in lahko v mnogih pogledih zelo zadovoljni.”
Posnetku letošnjega koncerta Koroška poje boste lahko prisluhnili v oddaji Sotočja na praznični 17. april. 2017
V tokratni oddaji pa lahko slišite tudi, da si Slovenci v Furlaniji Julijski krajini želijo dejavnejšo vlogo slovenske diplomacije pri bilateralnih pogovorih z Italijo in pomoč pri prizadevanjih rojakov, ki bi si radi zagotovili svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem več v pogovoru z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO.
Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. O ključnih ciljih in načrtih več vodja enote, doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
Ustavili pa smo se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja.
Prisluhnite oddaji!
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Neveljaven email naslov