Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Neveljaven email naslov
