Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov