Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzivi na odločitev arbitražnega sodišča, kako do slovenskega vrtca na Reki, s slikami Proti nasilju, Judje Terske doline, Zeleni park na Dolnjem Seniku
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama.
Vasja Simonič, ne pričakuje nič, ker se, kot pravi, lahko le v politiki zgodi, da se ne morejo dogovoriti.
»Vedno, ko gre za Piranski zaliv, se pojavijo komentarji proti Slovencem. Ob vsakem slabšanju odnosov med Hrvaško in Slovenijo jih dobimo po glavi in imamo težave. Ker živimo v relativno urejenem okolju, te niso tako hude, ni pa vedno prijetno.«
Milenko Zugan, opozarja, naj se dogovorijo v Ljubljani in Zagrebu.
»Mi, ki živimo na sami meji, s tem nimamo nič. Moji so iz Slovenije, vsi smo povezani in to so zgolj administrativne neumnosti. Če imajo malo soli v glavi, to ne bi smel biti problem. Nekega dne se bodo morali dogovoriti in to rešiti.«
Eduard Primožič:
»To je vse politika, mali človek pa nastrada. Ko nekomu koristi v Sloveniji, zakuhajo tam, ko na Hrvaškem, pa zakuhajo naši. To je katastrofa za malega človeka.«
Nika Stock pričakuje, da bosta obe strani tolerantni in bosta spoštovali rešitev, zavezujočo za obe strani.
»Prečkam mejo vsak dan in danes ni bilo nič drugače kot prej. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo in da smo ljudje dovolj pametni, da ne bomo delali težave, kjer jih ni treba, in da se bo dogovorno vse rešilo.«
Med novinarji, ki so pred objavo arbitražne odločitve menili, da jo bo Hrvaška tako ali drugače vsekakor morala upoštevati, je dolgoletni novinar reškega dnevnika Novi list Denis Romac. Marjana Mirković se je z njim pogovarjala o arbitražni odločitvi.
Denis Romac je s Slovenijo povezan še iz osemdestih let, prek številnih vezi – z glasbo, književnostjo in kulturo nasploh. Od leta 2004 za Novi list redno vsakodnevno spremlja dogajanja v Sloveniji. Glede arbitražne odločitve meni, da bo skoraj v celoti upoštevana, Denis Romac:
“Ta odločitev je za Hrvaško veliko bolj sprejemljiva, kot to kažejo odzivi v javnosti. Menim, da je občutno bolj nesprejemljiva za slovensko stran glede na izhodiščne zahteve, kot se prikazuje, in menim, da je ta odločitev lahko odlična podlaga za bilateralni dogovor. Ne bo namreč mogoče, da se s hrvaške strani ta odločitev začne neposredno upoštevati. Hrvaška tega gotovo ne bo sprejela zaradi umika iz arbitražnega postopka. Prepričan pa sem, da bo ta sporazum v skoraj celotni obliki na koncu implementiran, če bo dovolj pameti na eni in drugi strani.”
Arbitražna odločitev je večinoma uravnotežena, je prepričan novinar Novega lista:
“Ključno vprašanje, torej vprašanje slovenskega izhoda na odprto morje, je v obliki, kot to predvideva arbitražna odločitev, pravzaprav zelo zanimivo in uravnoteženo rešeno. Tisti na Hrvaškem, ki si želijo nekakšno rešitev, menim, da ne bodo imeli nič proti tej odločitvi. Tisti pa, ki delajo hrup, za te ljudi pa tako ali tako nobena rešitev ne bo zadovoljiva. Prepričan sem, da bo za vse dobronamerne ljudi ta odločitev sprejemljiva. Hrvaški se ničesar ne odvzema, in ničesar hrvaškega se ne daje Sloveniji, medtem ko ima Slovenija vse tisto, kar si načelno želi. Edina točka, kjer ta odločitev ni uravnotežena, je Piranski zaliv: vedeli smo, da bo več kot pol zaliva pripadlo Sloveniji, vendar me je to razmerje zelo presenetilo in menim, da je v tem pogledu to slabo edino za ribiče na hrvaški strani. Če bo dovolj razuma, pa se tudi to lahko reši.”
Denis Romac meni, da sta obe državi veliko izgubili, ker ni zaživel sporazum Račan-Drnovšek:
“Po Račanu in Drnovšku je sledila generacija politikov, ki so se v tem smislu pokazali bolj pragmatični in neodgovorni kot prejšnje generacije. Čeprav tudi v Zagrebu položaj ni bil lep, je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj iz leta 2008, prepričan sem, zagotovo najslabša politična odločitev v slovensko-hrvaških odnosih v zadnjih dvajsetih letih. In to, kar se dogaja danes, z arbitražnim sporazumom, je neposredna posledica odločitve slovenske strani, da hrvaška pristopna pogajanja izrabi za ugodno rešitev mejnega spora. Sčasoma je mejni spor prerasel v mejno zahtevo. O sporu bi lahko govorili, če bi šlo zgolj za spor o denimo svobodnem izhodu na odprto morje. Toda v tem primeru je šlo za zahtevo, da del hrvaškega teritorialnega morja postane del slovenskega teritorialnega morja pod slovensko suverenostjo. Niti arbitražno sodišče ni tako presodilo.”
Pričakuje tudi zaplete, ki pa so, kot pravi, lahko konstruktivni:
“Zapleti prav gotovo bodo, zato ker dobro vemo, kako je v Sloveniji to vprašanje občutljivo. Po drugi strani pa bo to lahko spodbuda za rešitev, po kateri bi bila arbitražna odločitev pravzaprav osnovni temelj za bilateralni dogovor. Menim, da bi bilo tako za Hrvaško kot tudi Slovenijo zgodovinskega pomena, da na koncu to vprašanje rešita sami, brez nadzora zunanjih dejavnikov. Prepričan sem, da bi to bilo dolgoročno dobro za slovensko-hrvaške odnose.”
Ob nedoseženem dogovoru glede arbitražne odločitve na Hrvaškem bi se morali, je prepričan novinar Novega lista Denis Romac, bolj zavedati tudi pomena vstopa v Schengen, saj bi se v sedanjih razmerah v Evropi kaj lahko zgodilo, da Hrvaška ostane na njenem obrobju:
“V razmerah, če se to ne bo zgodilo, kar vsekakor je možno, sem prepričan, da bo Slovenija izrabila vsa razpoložljiva možna sredstva, in dobro vemo, da ta Slovenija zna uporabiti, v primerjavi s Hrvaško, ki je, kot smo videli, dvakrat skušala blokirati Srbijo, a ji to nikoli ni uspelo. Sam nisem zadovoljen zaradi teh blokad, vendar to pravzaprav kaže na kronično nesposobnost hrvaške diplomacije in hrvaških političnih elit.”
Marca so v vrtcu Bulevard na Reki začele potekati Igralne urice kot prvi krajši program v slovenščini na predšolski ravni na Hrvaškem. Spodbudil naj bi zanimanje za učenje jezika med najmlajšimi in pripravo celodnevnega programa predvidoma jeseni. Poleg zadostnega števila otrok pa bo potrebno zagotoviti tudi kader (dve vzgojiteljici), v prizadevanja za oboje bo vključena tudi slovenska skupnost, poroča Marjana Mirković.
Igralne urice, ki so se marca začele v reškem vrtcu Bulevard, kažejo na težave za program na predšolski ravni: prijavljenih otrok je malo, – zaenkrat le šest -, organizacija teh uric v popoldanskem času pa ni najprimernejša rešitev, saj je treba otroke po celodnevnem bivanju posebej pripeljati v vrtec Bulevard, kjer je edina vzgojiteljica z znanjem slovenščine Laureta Španjol, ki sicer deluje po programu waldorfske pedagogike in je ob koncu pedagoškega leta z malčki pripravila prisrčen nastop in za svoje prizadevno delo prejela čestitke staršev in predstavnikov slovenskih organizacij.
Igralne urice od začetka podpira tudi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin, ki kljub načrtovani reorganizaciji te ustanove ne pričakuje negativnih sprememb. Cilj ostaja celodnevni program v slovenščini, pomembno pa je, pravi, da je storjen prvi korak, Davorka Guštin. Zadovoljna je, saj je glede na število otrok in trenutne okoliščine to velik uspeh.
Nadaljujejo se tudi priprave na celodnevni program v slovenskem jeziku, z dvema vzgojiteljicama, ki bi izvajali redni program, tako kot je to organizirano za italijansko narodno skupnost:
“To je tisto, za kar si skupaj prizadevamo. Odvisno pa je od interesa staršev. Naše vzgojne skupine v vrtcih štejejo okrog dvajset otrok, seveda pa bi ta program uresničili tudi za manj otrok, vendar morajo zanimanje za to izraziti starši Prepričana sem, da bodo to storili, pri tem pa potrebujemo pomoč in sodelovanje s predstavniki slovenske skupnosti, ki smo ga že začeli in se uspešno uresničuje.”
Do septembra je v Peršmanovem muzeju v Lepeni pri Železni Kapli na ogled razstava del koroškega slikarja Franca Rasingerja z naslovom Proti nasilju/ Wider die Gewalt. Upokojeni učitelj razrednega pouka, slikar samouk, je znan po svojem eksperimentiranju z različnimi tehnikami in material ter z glagolico, ki je sestavni del njegovih slik. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi proti neoliberalizmu.
Je eden bolj kritičnih koroških Slovencev, ki ne mara kompromisov. Po študiju na Pedagoški akademiji je bil več kot trideset let učitelj na različnih koroških dvojezičnih šolah. Kot je povedal v enem od intervjujev, je želel otroke usposobit za življenje v družbi, ki žal dela le še s komolci. Pri 53 letih se je upokojil in začel s svojimi slikami posredovati v svetu odraslih. Glede aktualnega dogajanja na avstrijskem Koroškem pa ni optimist.
Rojaki v Terski dolini predstavljajo skrajni zahodni del slovenskega kulturnega prostora. Ni jih veliko, 700, pravi Igor Černo, toda trudijo se in zato je optimističen. Svoje narečje, ki je nekje med rezijanščino in nediščino skušajo ohraniti tudi prek pesmi. Tako so leta 2008 sestavili Bardski oktet in v začetku julija letos so v Bardu javno predstavili svoj prvi album z naslovom Judje dolin. Kako je bilo, v oddaji pove Igor Černo, vodja okteta, tudi sicer zelo dejaven in to ne le na glasbenem področju.
Green exercise je naslov prvega projekta, ki je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. Gre za projekt, s katerim naj bi poskrbeli predvsem za skupno promocijo obstoječe čezmejne kulturne in naravne turistične ponudbe. V petek so tako v Porabju, na Dolnjem Seniku, slavnostno odprli prvi Zeleni park. Kaj prinaša tam živečim rojakom, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odzivi na odločitev arbitražnega sodišča, kako do slovenskega vrtca na Reki, s slikami Proti nasilju, Judje Terske doline, Zeleni park na Dolnjem Seniku
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama.
Vasja Simonič, ne pričakuje nič, ker se, kot pravi, lahko le v politiki zgodi, da se ne morejo dogovoriti.
»Vedno, ko gre za Piranski zaliv, se pojavijo komentarji proti Slovencem. Ob vsakem slabšanju odnosov med Hrvaško in Slovenijo jih dobimo po glavi in imamo težave. Ker živimo v relativno urejenem okolju, te niso tako hude, ni pa vedno prijetno.«
Milenko Zugan, opozarja, naj se dogovorijo v Ljubljani in Zagrebu.
»Mi, ki živimo na sami meji, s tem nimamo nič. Moji so iz Slovenije, vsi smo povezani in to so zgolj administrativne neumnosti. Če imajo malo soli v glavi, to ne bi smel biti problem. Nekega dne se bodo morali dogovoriti in to rešiti.«
Eduard Primožič:
»To je vse politika, mali človek pa nastrada. Ko nekomu koristi v Sloveniji, zakuhajo tam, ko na Hrvaškem, pa zakuhajo naši. To je katastrofa za malega človeka.«
Nika Stock pričakuje, da bosta obe strani tolerantni in bosta spoštovali rešitev, zavezujočo za obe strani.
»Prečkam mejo vsak dan in danes ni bilo nič drugače kot prej. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo in da smo ljudje dovolj pametni, da ne bomo delali težave, kjer jih ni treba, in da se bo dogovorno vse rešilo.«
Med novinarji, ki so pred objavo arbitražne odločitve menili, da jo bo Hrvaška tako ali drugače vsekakor morala upoštevati, je dolgoletni novinar reškega dnevnika Novi list Denis Romac. Marjana Mirković se je z njim pogovarjala o arbitražni odločitvi.
Denis Romac je s Slovenijo povezan še iz osemdestih let, prek številnih vezi – z glasbo, književnostjo in kulturo nasploh. Od leta 2004 za Novi list redno vsakodnevno spremlja dogajanja v Sloveniji. Glede arbitražne odločitve meni, da bo skoraj v celoti upoštevana, Denis Romac:
“Ta odločitev je za Hrvaško veliko bolj sprejemljiva, kot to kažejo odzivi v javnosti. Menim, da je občutno bolj nesprejemljiva za slovensko stran glede na izhodiščne zahteve, kot se prikazuje, in menim, da je ta odločitev lahko odlična podlaga za bilateralni dogovor. Ne bo namreč mogoče, da se s hrvaške strani ta odločitev začne neposredno upoštevati. Hrvaška tega gotovo ne bo sprejela zaradi umika iz arbitražnega postopka. Prepričan pa sem, da bo ta sporazum v skoraj celotni obliki na koncu implementiran, če bo dovolj pameti na eni in drugi strani.”
Arbitražna odločitev je večinoma uravnotežena, je prepričan novinar Novega lista:
“Ključno vprašanje, torej vprašanje slovenskega izhoda na odprto morje, je v obliki, kot to predvideva arbitražna odločitev, pravzaprav zelo zanimivo in uravnoteženo rešeno. Tisti na Hrvaškem, ki si želijo nekakšno rešitev, menim, da ne bodo imeli nič proti tej odločitvi. Tisti pa, ki delajo hrup, za te ljudi pa tako ali tako nobena rešitev ne bo zadovoljiva. Prepričan sem, da bo za vse dobronamerne ljudi ta odločitev sprejemljiva. Hrvaški se ničesar ne odvzema, in ničesar hrvaškega se ne daje Sloveniji, medtem ko ima Slovenija vse tisto, kar si načelno želi. Edina točka, kjer ta odločitev ni uravnotežena, je Piranski zaliv: vedeli smo, da bo več kot pol zaliva pripadlo Sloveniji, vendar me je to razmerje zelo presenetilo in menim, da je v tem pogledu to slabo edino za ribiče na hrvaški strani. Če bo dovolj razuma, pa se tudi to lahko reši.”
Denis Romac meni, da sta obe državi veliko izgubili, ker ni zaživel sporazum Račan-Drnovšek:
“Po Račanu in Drnovšku je sledila generacija politikov, ki so se v tem smislu pokazali bolj pragmatični in neodgovorni kot prejšnje generacije. Čeprav tudi v Zagrebu položaj ni bil lep, je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj iz leta 2008, prepričan sem, zagotovo najslabša politična odločitev v slovensko-hrvaških odnosih v zadnjih dvajsetih letih. In to, kar se dogaja danes, z arbitražnim sporazumom, je neposredna posledica odločitve slovenske strani, da hrvaška pristopna pogajanja izrabi za ugodno rešitev mejnega spora. Sčasoma je mejni spor prerasel v mejno zahtevo. O sporu bi lahko govorili, če bi šlo zgolj za spor o denimo svobodnem izhodu na odprto morje. Toda v tem primeru je šlo za zahtevo, da del hrvaškega teritorialnega morja postane del slovenskega teritorialnega morja pod slovensko suverenostjo. Niti arbitražno sodišče ni tako presodilo.”
Pričakuje tudi zaplete, ki pa so, kot pravi, lahko konstruktivni:
“Zapleti prav gotovo bodo, zato ker dobro vemo, kako je v Sloveniji to vprašanje občutljivo. Po drugi strani pa bo to lahko spodbuda za rešitev, po kateri bi bila arbitražna odločitev pravzaprav osnovni temelj za bilateralni dogovor. Menim, da bi bilo tako za Hrvaško kot tudi Slovenijo zgodovinskega pomena, da na koncu to vprašanje rešita sami, brez nadzora zunanjih dejavnikov. Prepričan sem, da bi to bilo dolgoročno dobro za slovensko-hrvaške odnose.”
Ob nedoseženem dogovoru glede arbitražne odločitve na Hrvaškem bi se morali, je prepričan novinar Novega lista Denis Romac, bolj zavedati tudi pomena vstopa v Schengen, saj bi se v sedanjih razmerah v Evropi kaj lahko zgodilo, da Hrvaška ostane na njenem obrobju:
“V razmerah, če se to ne bo zgodilo, kar vsekakor je možno, sem prepričan, da bo Slovenija izrabila vsa razpoložljiva možna sredstva, in dobro vemo, da ta Slovenija zna uporabiti, v primerjavi s Hrvaško, ki je, kot smo videli, dvakrat skušala blokirati Srbijo, a ji to nikoli ni uspelo. Sam nisem zadovoljen zaradi teh blokad, vendar to pravzaprav kaže na kronično nesposobnost hrvaške diplomacije in hrvaških političnih elit.”
Marca so v vrtcu Bulevard na Reki začele potekati Igralne urice kot prvi krajši program v slovenščini na predšolski ravni na Hrvaškem. Spodbudil naj bi zanimanje za učenje jezika med najmlajšimi in pripravo celodnevnega programa predvidoma jeseni. Poleg zadostnega števila otrok pa bo potrebno zagotoviti tudi kader (dve vzgojiteljici), v prizadevanja za oboje bo vključena tudi slovenska skupnost, poroča Marjana Mirković.
Igralne urice, ki so se marca začele v reškem vrtcu Bulevard, kažejo na težave za program na predšolski ravni: prijavljenih otrok je malo, – zaenkrat le šest -, organizacija teh uric v popoldanskem času pa ni najprimernejša rešitev, saj je treba otroke po celodnevnem bivanju posebej pripeljati v vrtec Bulevard, kjer je edina vzgojiteljica z znanjem slovenščine Laureta Španjol, ki sicer deluje po programu waldorfske pedagogike in je ob koncu pedagoškega leta z malčki pripravila prisrčen nastop in za svoje prizadevno delo prejela čestitke staršev in predstavnikov slovenskih organizacij.
Igralne urice od začetka podpira tudi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin, ki kljub načrtovani reorganizaciji te ustanove ne pričakuje negativnih sprememb. Cilj ostaja celodnevni program v slovenščini, pomembno pa je, pravi, da je storjen prvi korak, Davorka Guštin. Zadovoljna je, saj je glede na število otrok in trenutne okoliščine to velik uspeh.
Nadaljujejo se tudi priprave na celodnevni program v slovenskem jeziku, z dvema vzgojiteljicama, ki bi izvajali redni program, tako kot je to organizirano za italijansko narodno skupnost:
“To je tisto, za kar si skupaj prizadevamo. Odvisno pa je od interesa staršev. Naše vzgojne skupine v vrtcih štejejo okrog dvajset otrok, seveda pa bi ta program uresničili tudi za manj otrok, vendar morajo zanimanje za to izraziti starši Prepričana sem, da bodo to storili, pri tem pa potrebujemo pomoč in sodelovanje s predstavniki slovenske skupnosti, ki smo ga že začeli in se uspešno uresničuje.”
Do septembra je v Peršmanovem muzeju v Lepeni pri Železni Kapli na ogled razstava del koroškega slikarja Franca Rasingerja z naslovom Proti nasilju/ Wider die Gewalt. Upokojeni učitelj razrednega pouka, slikar samouk, je znan po svojem eksperimentiranju z različnimi tehnikami in material ter z glagolico, ki je sestavni del njegovih slik. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi proti neoliberalizmu.
Je eden bolj kritičnih koroških Slovencev, ki ne mara kompromisov. Po študiju na Pedagoški akademiji je bil več kot trideset let učitelj na različnih koroških dvojezičnih šolah. Kot je povedal v enem od intervjujev, je želel otroke usposobit za življenje v družbi, ki žal dela le še s komolci. Pri 53 letih se je upokojil in začel s svojimi slikami posredovati v svetu odraslih. Glede aktualnega dogajanja na avstrijskem Koroškem pa ni optimist.
Rojaki v Terski dolini predstavljajo skrajni zahodni del slovenskega kulturnega prostora. Ni jih veliko, 700, pravi Igor Černo, toda trudijo se in zato je optimističen. Svoje narečje, ki je nekje med rezijanščino in nediščino skušajo ohraniti tudi prek pesmi. Tako so leta 2008 sestavili Bardski oktet in v začetku julija letos so v Bardu javno predstavili svoj prvi album z naslovom Judje dolin. Kako je bilo, v oddaji pove Igor Černo, vodja okteta, tudi sicer zelo dejaven in to ne le na glasbenem področju.
Green exercise je naslov prvega projekta, ki je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. Gre za projekt, s katerim naj bi poskrbeli predvsem za skupno promocijo obstoječe čezmejne kulturne in naravne turistične ponudbe. V petek so tako v Porabju, na Dolnjem Seniku, slavnostno odprli prvi Zeleni park. Kaj prinaša tam živečim rojakom, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani je predsednik države Borut Pahor odlikoval, tudi za njeno prihodnje delo, z zlatim redom za zasluge. In tudi tokrat je odlikovanje nekatere razburilo, drugi pa ga vidijo kot spodbuda za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Kakšni so dejanski obeti za prihodnost slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, bodo tudi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine? O tem več v tokratni oddaji. Pridružili smo se malčkom v Porabju, ki se učijo slovenščino ob pomoči vzgojiteljice – asistentke iz Murske Sobote. Zanima nas, kakšen je odnos koroških oblasti do kulture. V kulturnem centru univerze v Celovcu so prepričani, da se nadaljuje kulturna politika iz časov, ko so na avstrijskem Koroškem vladali svobodnjaki. Slišite pa lahko tudi zgodbo rojakinje z Reke, 90-letne Ksenije Grabusin. Njen oče je staršem poslal dopisnico s Soške fronte. Kaj je sporočil? Prisluhnite oddaji.
Rojaki v Porabju bodo letos dobili skoraj četrtino več denarja iz madžarskega proračuna kot lani. Zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölleš Kiss pa v Sotočjih opozarja tudi na druge možnosti financiranja. Da ima manjšina priložnosti dobiti dodaten denar iz skladov evropske unije, so prepričani na Reki, v agenciji EU korak. Letos stavijo na ustanovitev gospodarskega centra. Doktor Danijel Grafenauer, ki raziskuje življenje in delo koroškega Slovenca doktorja Julija Felaherja, nas skozi pripoved o njem popelje po vseh ključnih trenutkih zgodovine koroških Slovencev. Ustavimo pa se tudi pri rojakih iz Videmske pokrajine, ki konec novoletnih praznikov tradicionalno pripravijo Dan emigranta. Prireditev je bila nekoč namenjena rojakom, ki so se izselili v svet. Po več kot pol stoletja je to priložnost za predstavitev življenja in dela rojakov v Benečiji in opozorila na aktualne težave.
Prva oddaja v novem letu je precej zgodovinsko obarvana. Z Vilijem Prinčičem, rojakom z Goriške, se pogovarjamo o usodi slovenskih beguncev med 1. svetovno vojno. Predstavljamo pred 120 leti rojenega doktorja Julija Felaherja, rojaka z avstrijske Koroške, ustanovitelja Kluba koroških Slovencev. Z rojakinjo z avstrijske Štajerske Susanno Weitlaner se pogovarjamo tudi o Slovencih, ki v vse večjem številu prihajajo s trebuhom za kruhom na Štajersko. Spremljajo kulturno dogajanje med tam živečimi rojaki? V oddaji gostimo doktorico Marijo Riman z Reke, upokojeno profesorico, muzikologinjo, ki je ljubezen do znanstvenega raziskovanja prenesla tudi na svoji hčerki. V Porabju pa smo se pridružili Veselim pajdašem, gledališki skupini iz Števanovcev, ki je tik pred koncem leta pripravila premiero nove gledališke igre.
Zadnja letošnja Sotočja zaznamujejo rojaki, ki z optimizmom zrejo v leto 2015. Gostimo Franca Jožefa Smrtnika, župana Železne Kaple, občine, ki se lahko pohvali z inovativno in zelo uspešno politiko varovanja okolja. Kako inovativni bodo koroški Slovenci na lokalnih volitvah pomladi prihodnje leto? Tudi o tem v pogovoru z županom Železne Kaple. Porabski Slovenec Gabor Ropoš je bil že tretjič zapored izvoljen za župana Gornjega Senika, nagrajen pa je bil tudi kot podjetnik. Kakšno prihodnost napoveduje rojakom na Madžarskem? S političnim analitikom Davorjem Gjenerom ocenjujemo odnos hrvaških oblasti do tam živečih narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, toda praksa pogosto pokaže temnejše plati, pravi Gjenero. Vabimo vas tudi na obisk k rojakom v Kanalsko dolino in skupaj z Alino Carli, urednico mladinske revije Galeb, zaznamujemo 6 desetletij izhajanja te revije.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Furlaniji Julijski krajini? Razočarani, ker jih v matični domovini ne poznajo in prepoznajo, opozarjajo tudi na pomen sodelovanja. Več o tem lahko slišite v Sotočjih. Ustavili smo se v Trstu na praznovanju 50-letnice Kulturnega doma, ene osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in na Reki v društvu Bazovica, kjer so se na prednovoletnem srečanju zbrali tam živeči rojaki. Gostimo biatlonko, koroško Slovenko, Dunjo Zdovc, ki je na Pokljuki osvojila prve točke v sprintu za svetovni pokal. S koroško Slovenko Micko Opetnik, predsednico kulturnega društva Šmihel, se pogovarjamo o pomenu lutkovne in gledališke dejavnosti. Predstavljamo pa tudi knjižne darove, ki so jih za svoje bralce tokrat pripravile zamejske založbe in organizacije.
V Furlaniji Julijski krajini so zelo hitro sprejeli reformo krajevnih uprav. Bodo manjše občine z večinsko slovenskim prebivalstvom vendarle lahko ohranile svojo avtonomijo? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. O svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Italiji, nekdanja ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru pa se spominja tudi začetkov šole pred 30 leti. V Budimpešti so podelili priznanja za kulturno udejstvovanje na narodnostnem področju. Kako je z razmerami na Madžarskem zadovoljna dobitnica priznanja, porabska Slovenka, urednica Marijana Sukič? O tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Z nagrajenim prevajalcem, pesnikom Fabjanom Hafnerjem se pogovarjamo o slovenščini na avstrijskem Koroškem danes, na prednovoletnem sprejemu pa smo se pridružili rojakom v Lovranu.
Usoda Primorskega dnevnika, osrednjega časopisa Slovencev na Tržaškem, je še vedno negotova. V reševanje se bo vključila slovenska vlada, je v okviru obiska v Trstu zagotovil premier Miro Cerar. Več o tem v Sotočjih. Zbor Zbirk je čezmejni slovensko italijanski projekt, namenjen ovrednotenju krajevne kulturne dediščine in njeni ohranitvi tudi v Benečiji in Reziji. V Porabju pa skuša družina Hanžek obuditi tradicijo luščenja bučnih semen, ki je nekoč krajšalo dolge zimske večere. O zaščiti slovenske kulturne dediščine podrobneje v tokratni oddaji. Skupaj z rojaki iz Zagreba bomo praznovali 85-letnico delovanja kulturno prosvetnega društva Slovenski dom in se ustavili še na slovenskem konzulatu v Celovcu ter se skozi okno umetnosti zazrli k sosedu.
Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik. Kako svoj materni jezik – slovenščino - usklajuje z avstrijskim protokolom, lahko slišite v tokratni oddaji. Kako narediti korak naprej, k boljšemu pouku slovenskega jezika,pa so ugotavljali predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo, ki so obiskali porabski dvojezični osnovni šoli. Da večje zanimanje za slovenski jezik še ne pomeni pogostejše javne rabe, ugotavljajo raziskovalci v Furlaniji Julijski krajini. V oddaji se tokrat ustavimo še v vasici Črni vrh v Benečiji, kjer skušajo privabiti obiskovalce z muzejem. Gostimo pa tudi Agato Klinar Medakovič. Tajnica sveta slovenske manjšine v mestu Zagreb je ena od stebrov tam živeče skupnosti rojakov.
V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.
Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Neveljaven email naslov