Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Neveljaven email naslov
