Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Neveljaven email naslov
