Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo

Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona.  Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno. 

Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo,  ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.

V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko  Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.

Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni  večinski Italicum, za poslance.

Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.

“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”

Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.

“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “

Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:

“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani  in uživajo določene pravice.”

Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.

Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve  najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.

‘Kdor se zapira spremembam, ki jih narekujejo zahteve časa, bo izgubil tudi to, kar želi ohraniti!’

Potem ko sta se  leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer,  tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji. 

Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.

“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”

Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.

“Pred  28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”

Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.

“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”

Nekaj tednov pred  parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.

“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”

S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš  nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.

“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”

Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija,  Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa  je za to dovolj moči?

“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”

Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!

Mladi rojaki za boljše informiranje in komuniciranje

V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.

Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti.  Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.

Kam gremo …

Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v  letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.  O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se  Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.