Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrija po parlamentarnih volitvah v desno, Koroška v modri barvi svobodnjakov. Na Solbici v Reziji odprli nov muzej. Spomin na začetke Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Slovensko društvo v Budimpešti praznuje, poklon Avgustu Pavlu na Gornjem Seniku. 47-let uspešnega čezmejnega sodelovanj mladih likovnikov.
Rezultati parlamentarnih volitev v Avstriji, sodeč po prvih odzivih, tam živečih rojakov niso presenetili, razen morda hudega poraza Zelenih, ki na avstrijskem Koroškem sodelujejo tudi v deželni vladi skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko.
Kaj pa parlamentarne volitve pomenijo za deželnozborske volitve marca prihodnje leto. Tudi o tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z dolgoletnim novinarjem Jankom Kulmeschem, ki ugotavlja,da so bile analize javnega mnenja in volilne napovedi kar točne. Glede napovedi, kako bo rezultat vplival na politične razmere na ravni Južne Koroške, pa ni prav optimističen. Vse možnosti so odprte, saj je znano, da Svobodnjaki in tudi koroška Ljudska stranka, niso prav naklonjeni slovenski manjšini.
“Koroški Slovenci se bodo morali enotno zavzeti za svoje pravice in se jasno upreti morebitnim nacionalističnim prizadevanjem. Če se ne bodo jasno uprli, bo zanje zelo težko.”
Daljši pogovor z Jankom Kulmeschem, dolgoletnim novinarjem tednika Novice, lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Zbrali smo tudi nekaj odzivov predstavnikov nekaterih organizacij koroških Slovencev.
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik napoveduje, da se bo čim prej sestal s predstavniki nove vladne koalicije, ko bo ta seveda oblikovana, in jih opozoril na nujnost sistemske ureditve financiranja manjšin, sprejem novele zakona o pospeševanju tiska, ki je zaradi volitev obležal v predalu, ter novelizacijo zakona o narodnih skupnostih.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm ne glede na možne vladne koalicije tektonskih premikov ne pričakuje.
Velika poraženka parlamentarnih volitev je stranka Zelenih in njena poslanka v koroškem deželnem zboru Zalka Kuchling razočaranja ne skriva, saj kljub razhajanjem znotraj stranke tako slabega rezultata ni pričakovala.
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar si od nove vladne koalicije ne obeta nič dobrega. Poraz Zelenih pripisuje notranjim razmeram – odhodu mladih, odstopu predsednice – ter napačnemu izboru osrednje volilne teme. Ekologija, ugotavlja, ni več tema, s katero bi lahko pridobili volivce. Rezultati parlamentarnih volitev niso spodbudni niti za prihajajoče deželnozborske volitve, med drugim ugotavlja Gabriel Hribar.
O rezultatih parlamentarnih volitev v Avstriji in morebitnih posledicah za tam živečo slovensko narodno skupnost smo govorili tudi v ponedeljkovem Studiu ob 17.00.
V Reziji pod zahodnim robom Kanina je bil v soboto velik praznik, za mnoge pravzaprav zgodovinski dan. V Plocovi hiši na Solbici so slovesno odprli nov rezijanski etnografski muzej in večnamenski kulturni center. Pod skupno streho bodo sprejeli tudi slovenska kulturna društva v dolini, ki jo občasno še prekrivajo sence političnih dvomov o slovenskih koreninah dela tamkajšnjih ljudi in njihovem slovenskem narečju.
Nov muzej v Reziji
foto: SKGZ
Rojaki na Hrvaškem praznujejo letos več jubilejev, poleg posameznih društev v Splitu, Šibeniku, Čabru in Buzetu slavi tudi krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki deluje že četrt stoletja.
Ustanovljena je bila ob koncu januarja (31.1.1992) kot zveza Slovencev na Hrvaškem in je povezala takratna tri društva, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetniško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. Predsednik Bazovice Vinko Žibert je prevzel tudi vodstvo Zveze in prav njemu gre velika zahvala, da se je krovna organizacija tedaj postavila na noge. V drugih dveh društvih namreč pravih sogovornikov ni bilo glede na to, da je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v Zvezi takoj po registraciji ogradilo, maja pa se je vanjo vključilo novo nastalo, istoimensko društvo iz Splita. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in sedež preselila v Zagreb.
Nedavna proslava ob jubileju Zveze je bila tudi priložnost za pogovor o spremembah po osamosvojitvi in težavah pri urejanju statusa, v času, ko so rojaki spoznali, da se morajo organizirano povezati v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic. Tudi o tem se Marjana Mirković pogovarja z že vrsto let zelo dejavno rojakinjo Ivanko Nikčević, Primorko, ki živi v Zagrebu.
Pridružimo se porabskim Slovencem, ki so pred sedežem državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odkrili doprsni kip Avgusta Pavla.
Z rojaki v Budimpešti praznujemo 27-letnico delovanja Slovenskega društva. Na”Slovenski dan”, začel se je z mašo, ki jo je vodil župnik Dejan Horvat iz župnije Markovci, so medse povabili tudi pevke iz Števanovcev v Porabju, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, člane Kulturnega društva Mavrica iz Novega Mesta – ti so med drugim poskrbeli tudi za slikarsko razstavo, seveda pa so na prireditvi prepevali tudi pevci Slovenskega društva.
Spregovorimo pa tudi o pomenu mednarodne likovne kolonije mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz Slovenije, z avstrijske Koroške, iz Porabja in Furlanije Julijske krajine. Gre za najstarejše čezmejno sodelovanje mladih umetnikov. Začelo se je leta 1970 v težkih časih za koroške Slovence, ko so v Vuzenici na tamkajšnjo osnovno šolo povabili 25 mladih s senčne stani Karavank, da bi pomagali pri boju za ohranitev slovenske besede na Južnem Koroškem. Prvih 20 let so se na kolonij v Vuzenici družili Korošci z obeh strani Karavank, nato pa so se jim pridružili še mladi rojaki iz Porabja in Furlanije Julijske krajine.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Avstrija po parlamentarnih volitvah v desno, Koroška v modri barvi svobodnjakov. Na Solbici v Reziji odprli nov muzej. Spomin na začetke Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Slovensko društvo v Budimpešti praznuje, poklon Avgustu Pavlu na Gornjem Seniku. 47-let uspešnega čezmejnega sodelovanj mladih likovnikov.
Rezultati parlamentarnih volitev v Avstriji, sodeč po prvih odzivih, tam živečih rojakov niso presenetili, razen morda hudega poraza Zelenih, ki na avstrijskem Koroškem sodelujejo tudi v deželni vladi skupaj s socialdemokrati in ljudsko stranko.
Kaj pa parlamentarne volitve pomenijo za deželnozborske volitve marca prihodnje leto. Tudi o tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z dolgoletnim novinarjem Jankom Kulmeschem, ki ugotavlja,da so bile analize javnega mnenja in volilne napovedi kar točne. Glede napovedi, kako bo rezultat vplival na politične razmere na ravni Južne Koroške, pa ni prav optimističen. Vse možnosti so odprte, saj je znano, da Svobodnjaki in tudi koroška Ljudska stranka, niso prav naklonjeni slovenski manjšini.
“Koroški Slovenci se bodo morali enotno zavzeti za svoje pravice in se jasno upreti morebitnim nacionalističnim prizadevanjem. Če se ne bodo jasno uprli, bo zanje zelo težko.”
Daljši pogovor z Jankom Kulmeschem, dolgoletnim novinarjem tednika Novice, lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Zbrali smo tudi nekaj odzivov predstavnikov nekaterih organizacij koroških Slovencev.
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik napoveduje, da se bo čim prej sestal s predstavniki nove vladne koalicije, ko bo ta seveda oblikovana, in jih opozoril na nujnost sistemske ureditve financiranja manjšin, sprejem novele zakona o pospeševanju tiska, ki je zaradi volitev obležal v predalu, ter novelizacijo zakona o narodnih skupnostih.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm ne glede na možne vladne koalicije tektonskih premikov ne pričakuje.
Velika poraženka parlamentarnih volitev je stranka Zelenih in njena poslanka v koroškem deželnem zboru Zalka Kuchling razočaranja ne skriva, saj kljub razhajanjem znotraj stranke tako slabega rezultata ni pričakovala.
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar si od nove vladne koalicije ne obeta nič dobrega. Poraz Zelenih pripisuje notranjim razmeram – odhodu mladih, odstopu predsednice – ter napačnemu izboru osrednje volilne teme. Ekologija, ugotavlja, ni več tema, s katero bi lahko pridobili volivce. Rezultati parlamentarnih volitev niso spodbudni niti za prihajajoče deželnozborske volitve, med drugim ugotavlja Gabriel Hribar.
O rezultatih parlamentarnih volitev v Avstriji in morebitnih posledicah za tam živečo slovensko narodno skupnost smo govorili tudi v ponedeljkovem Studiu ob 17.00.
V Reziji pod zahodnim robom Kanina je bil v soboto velik praznik, za mnoge pravzaprav zgodovinski dan. V Plocovi hiši na Solbici so slovesno odprli nov rezijanski etnografski muzej in večnamenski kulturni center. Pod skupno streho bodo sprejeli tudi slovenska kulturna društva v dolini, ki jo občasno še prekrivajo sence političnih dvomov o slovenskih koreninah dela tamkajšnjih ljudi in njihovem slovenskem narečju.
Nov muzej v Reziji
foto: SKGZ
Rojaki na Hrvaškem praznujejo letos več jubilejev, poleg posameznih društev v Splitu, Šibeniku, Čabru in Buzetu slavi tudi krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki deluje že četrt stoletja.
Ustanovljena je bila ob koncu januarja (31.1.1992) kot zveza Slovencev na Hrvaškem in je povezala takratna tri društva, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetniško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. Predsednik Bazovice Vinko Žibert je prevzel tudi vodstvo Zveze in prav njemu gre velika zahvala, da se je krovna organizacija tedaj postavila na noge. V drugih dveh društvih namreč pravih sogovornikov ni bilo glede na to, da je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v Zvezi takoj po registraciji ogradilo, maja pa se je vanjo vključilo novo nastalo, istoimensko društvo iz Splita. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in sedež preselila v Zagreb.
Nedavna proslava ob jubileju Zveze je bila tudi priložnost za pogovor o spremembah po osamosvojitvi in težavah pri urejanju statusa, v času, ko so rojaki spoznali, da se morajo organizirano povezati v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic. Tudi o tem se Marjana Mirković pogovarja z že vrsto let zelo dejavno rojakinjo Ivanko Nikčević, Primorko, ki živi v Zagrebu.
Pridružimo se porabskim Slovencem, ki so pred sedežem državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odkrili doprsni kip Avgusta Pavla.
Z rojaki v Budimpešti praznujemo 27-letnico delovanja Slovenskega društva. Na”Slovenski dan”, začel se je z mašo, ki jo je vodil župnik Dejan Horvat iz župnije Markovci, so medse povabili tudi pevke iz Števanovcev v Porabju, Pevsko skupino Studenec iz Pivke, člane Kulturnega društva Mavrica iz Novega Mesta – ti so med drugim poskrbeli tudi za slikarsko razstavo, seveda pa so na prireditvi prepevali tudi pevci Slovenskega društva.
Spregovorimo pa tudi o pomenu mednarodne likovne kolonije mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz Slovenije, z avstrijske Koroške, iz Porabja in Furlanije Julijske krajine. Gre za najstarejše čezmejno sodelovanje mladih umetnikov. Začelo se je leta 1970 v težkih časih za koroške Slovence, ko so v Vuzenici na tamkajšnjo osnovno šolo povabili 25 mladih s senčne stani Karavank, da bi pomagali pri boju za ohranitev slovenske besede na Južnem Koroškem. Prvih 20 let so se na kolonij v Vuzenici družili Korošci z obeh strani Karavank, nato pa so se jim pridružili še mladi rojaki iz Porabja in Furlanije Julijske krajine.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov
