Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklon prvopodpisanemu pod zaščitni zakon za Slovence v Italiji, Shiva šiva - družbeno kritičen multimedijski koncert ŽPZ Rož s pesmimi o in ob delu, 10-letnica SKD Lipa iz Buzeta in srečanje rojakov v Matuljih, na Vražji poti v Andovcih
Kulturni aktivist in intelektualec Darko Bratina, rojak z Goriškega, ki je umrl pred 20 leti, je bil senator v italijanskem parlamentu, pomembno vlogo pa je imel tudi kot prvopodpisani pri pripravi zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji. Zaradi svoje vsestranskosti je pustil peča na številnih področjih, tudi filmskem. V Gorici je tako ustanovil Kinoatelje, slovensko-italijansko organizacijo za medkulturne in čezmejne projekte na filmskem področju.
S svojim delom je Darko Bratina pogosto rušil načelo ‘razmišljati globalno in delovati lokalno’ in ga spreminjal v ‘razmišljati lokalno in delovati globalno’. Na Goriškem so se ga spomnili s simpozijem o njegovi viziji med družbo in politiko in ga poimenovali Zaupati čez mejo. Goriški poklon someščanu je bil vključen v teden sociologije, ki ga je soustvarjalo več kot 40 univerz po več italijanskih mestih.
Koliko je vizija Darka Bratine aktualna tudi danes, lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Pridružimo se rojakom v Buzetu, ki praznujejo 10-letnico delovanja kulturnega društva Lipa in se ustavimo v Matuljih nad Reko, v neposredni bližini meje s Slovenijo. Na pobudo slovenskega manjšinskega sveta na občinski ravni je potekalo prvo organizirano srečanje z rojaki. Podobno srečanje je pred desetimi leti želel organizirati Svet slovenske manjšine na ravni Primorsko-goranske županije, da bi tako rojake pritegnil tudi h kandidaturi za manjšinske volitve. Takratne občinske oblasti so dogodek sicer načelno podprle, niso pa ga napovedale in odziva ni bilo. Danes je drugače: v osnovni šoli je slovenščina že peto leto na urniku kot izbirni predmet, v Občini Matulji pa od konca leta 2015 deluje tudi slovenski manjšinski svet. Ena izmed nalog je bila povezati rojake v tem obmejnem mestecu in njegovi okolici ter podpreti pobude za učenje slovenščine. In uspelo jim je, udeleženci prvega srečanja pa so bili navdušeni.
V Rožu je pred 8 leti začel delovati mešani pevski zbor, ko je pevcem energija pošla, je Rozi Štiker pred skoraj petimi leti ustanovila ženski pevski zbor Rož, pod dirigentsko taktirko Primoža Kerštajna. Z multimedijskim koncertom – Shiva šiva – so se pevke sredi oktobra predstavile v Farni dvorani v Šentjakobu.
Priprave so trajale dve leti, 17 pesmi o in ob delu, ki so jih zbrale pevke skupaj z dirigentom, ter družbeno kritični teksti članice zbora Silvie Jelinek ter Laure Ippen in Simone Schönett, pa pripovedujejo zgodbo o delu nekoč in danes. Danes, ko“kdor si želi delovni dan olajšati s petjem, ne najde več sopevk in sopevcev, saj so po vsem svetu veliko dela prevzeli stroji. In ne samo to – glasba iz zvočnikov je delavcem in delavkam ukradla še zadnji kanček kreativnosti in svobode. V taktu globalne glasbe mora tudi človek funkcionirati kot stroj, pri čemer je očitno velika večina celo hvaležna za to, da ne hira v brezdelju.”
Predstava, ki jo je režiral Marjan Štikar, sooblikovala pa mednarodna ekipa: scenografka Majda Krivograd, kostumografka Stanka Vauda, skladatelj Matija Strniša in oblikovalec vizualnih efektov Incredible Bob, spodbudi k premisleku o pomenu dela v času globalizacije.
O koncertu in ženskem pevskem zboru Rož se v tokratni oddaji pogovarjamo z Rozi Štiker, Marjanom Štikarjem, Primožem Kerštajnom, Martino Steiner in Magdaleno Novak, slišite pa lahko tudi naslovno pesem Shiva šiva, ki jo je prav za to priložnost napisala Katarina Juvančič.
Če bi si radi ogledali multimedijski koncert Shiva šiva, ponovitve bodo v Farovžu Šentjakob v Rožu še 26.10.2017 ob 20.00, 4.11.2017 ob 20.00 ter 5.11.2017 ob 15.00.
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem tudi letos povabilo obiskovalce od blizu in daleč, da se jim pridružijo na nočnem pohodu po gozdu. Na Vražji poti so jih poleg čarovnic pričakali še nekateri drugi zanimivi liki. Več o tem pa lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poklon prvopodpisanemu pod zaščitni zakon za Slovence v Italiji, Shiva šiva - družbeno kritičen multimedijski koncert ŽPZ Rož s pesmimi o in ob delu, 10-letnica SKD Lipa iz Buzeta in srečanje rojakov v Matuljih, na Vražji poti v Andovcih
Kulturni aktivist in intelektualec Darko Bratina, rojak z Goriškega, ki je umrl pred 20 leti, je bil senator v italijanskem parlamentu, pomembno vlogo pa je imel tudi kot prvopodpisani pri pripravi zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji. Zaradi svoje vsestranskosti je pustil peča na številnih področjih, tudi filmskem. V Gorici je tako ustanovil Kinoatelje, slovensko-italijansko organizacijo za medkulturne in čezmejne projekte na filmskem področju.
S svojim delom je Darko Bratina pogosto rušil načelo ‘razmišljati globalno in delovati lokalno’ in ga spreminjal v ‘razmišljati lokalno in delovati globalno’. Na Goriškem so se ga spomnili s simpozijem o njegovi viziji med družbo in politiko in ga poimenovali Zaupati čez mejo. Goriški poklon someščanu je bil vključen v teden sociologije, ki ga je soustvarjalo več kot 40 univerz po več italijanskih mestih.
Koliko je vizija Darka Bratine aktualna tudi danes, lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Pridružimo se rojakom v Buzetu, ki praznujejo 10-letnico delovanja kulturnega društva Lipa in se ustavimo v Matuljih nad Reko, v neposredni bližini meje s Slovenijo. Na pobudo slovenskega manjšinskega sveta na občinski ravni je potekalo prvo organizirano srečanje z rojaki. Podobno srečanje je pred desetimi leti želel organizirati Svet slovenske manjšine na ravni Primorsko-goranske županije, da bi tako rojake pritegnil tudi h kandidaturi za manjšinske volitve. Takratne občinske oblasti so dogodek sicer načelno podprle, niso pa ga napovedale in odziva ni bilo. Danes je drugače: v osnovni šoli je slovenščina že peto leto na urniku kot izbirni predmet, v Občini Matulji pa od konca leta 2015 deluje tudi slovenski manjšinski svet. Ena izmed nalog je bila povezati rojake v tem obmejnem mestecu in njegovi okolici ter podpreti pobude za učenje slovenščine. In uspelo jim je, udeleženci prvega srečanja pa so bili navdušeni.
V Rožu je pred 8 leti začel delovati mešani pevski zbor, ko je pevcem energija pošla, je Rozi Štiker pred skoraj petimi leti ustanovila ženski pevski zbor Rož, pod dirigentsko taktirko Primoža Kerštajna. Z multimedijskim koncertom – Shiva šiva – so se pevke sredi oktobra predstavile v Farni dvorani v Šentjakobu.
Priprave so trajale dve leti, 17 pesmi o in ob delu, ki so jih zbrale pevke skupaj z dirigentom, ter družbeno kritični teksti članice zbora Silvie Jelinek ter Laure Ippen in Simone Schönett, pa pripovedujejo zgodbo o delu nekoč in danes. Danes, ko“kdor si želi delovni dan olajšati s petjem, ne najde več sopevk in sopevcev, saj so po vsem svetu veliko dela prevzeli stroji. In ne samo to – glasba iz zvočnikov je delavcem in delavkam ukradla še zadnji kanček kreativnosti in svobode. V taktu globalne glasbe mora tudi človek funkcionirati kot stroj, pri čemer je očitno velika večina celo hvaležna za to, da ne hira v brezdelju.”
Predstava, ki jo je režiral Marjan Štikar, sooblikovala pa mednarodna ekipa: scenografka Majda Krivograd, kostumografka Stanka Vauda, skladatelj Matija Strniša in oblikovalec vizualnih efektov Incredible Bob, spodbudi k premisleku o pomenu dela v času globalizacije.
O koncertu in ženskem pevskem zboru Rož se v tokratni oddaji pogovarjamo z Rozi Štiker, Marjanom Štikarjem, Primožem Kerštajnom, Martino Steiner in Magdaleno Novak, slišite pa lahko tudi naslovno pesem Shiva šiva, ki jo je prav za to priložnost napisala Katarina Juvančič.
Če bi si radi ogledali multimedijski koncert Shiva šiva, ponovitve bodo v Farovžu Šentjakob v Rožu še 26.10.2017 ob 20.00, 4.11.2017 ob 20.00 ter 5.11.2017 ob 15.00.
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem tudi letos povabilo obiskovalce od blizu in daleč, da se jim pridružijo na nočnem pohodu po gozdu. Na Vražji poti so jih poleg čarovnic pričakali še nekateri drugi zanimivi liki. Več o tem pa lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov
