Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov
