Do sožitja med narodi v regiji Alpe Jadran tudi s pomočjo kulturnega delovanja in mladih podjetnih rojakov

Kulturni domovi miru in sožitja

Predsednik države Borut Pahor je minuli teden podelil državna odlikovanja in med dobitniki je bil tudi Igor Komel, ki je dobil medaljo za zasluge za uspešno uveljavljanje Kulturnega doma v Gorici, za ustvarjanje prostora za povezovanje in sodelovanje med narodi in kulturami, poleg tega pa je bil pobudnik postavitve spomenika padlim na soški fronti v Doberdobu.

Dolgoletni vodja Kulturnega doma v Gorici sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je bil Igor Komel zelo vesel, prav tako pa tudi zavedanja o pomembni vlogi kulturnega doma v Gorici.

In kaj si želi v prihodnje? Da bi tudi drugi domovi posnemali naše delo in postali kulturni domovi miru, pravi Igor Komel:

“Po drugi strani pa naj v našem večjezičnem prostoru kulturni domovi postanejo domovi sožitja, kjer potekajo dogodki v vseh jezikih. Da v našem prostoru lahko govorim z Italijanom slovensko in mi on odgovarja italijansko, pomeni, da obstaja pasivni bilingvizem, na našem območju pa bi lahko bili najmanj trojezični, če ne štirijezični.”

Ena od želja Igorja Komela pa je tudi, da bi si Slovenci iz Gorice vsaj enkrat mesečno ogledali prireditev v Novi Gorici in obratno, da bi Novogoričani obiskali kulturni dom v Gorici.

Mreža MAJ za vzgojo bodočih vodij

V Vrbi ob Vrbskem jezeru je 25. in 26.5.2018 potekalo prvo srečanje mreže mladih Alpe Jadran – Maj, ki so ga pripravile vse štiri slovenske zamejske gospodarske organizacije ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

30 mladih iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav je tako poslušalo predavanja o prednostih in pasteh globalizacije ter pomenu davkov.

Eden od razlogov za ustanovitev mreže je, pravi pobudnik, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser, da je sodelovanja med Slovenci v sosednjih državah vse manj, po drugi strani pa bi radi spodbudili mlade.

“Pogledati moramo, kako bi v tem malem prostoru organizirali mrežo mladih ljudi, ki bodo jutri prevzeli odgovorne funkcije znotraj narodne skupnosti, v krajih, kjer živijo, in da bi se ti ljudje med seboj poznali.”

Prav stiki, ki so se spletli med mladimi, so bili, sodeč po izjavah sodelujočih, eden najpomembnejših dejavnikov prvega srečanja mreže MAJ – Mladi v regiji Alpe Jadran.

Druženje mladih se bo sredi junija nadaljevalo v Trstu, septembra bo sledilo srečanje na Reki, v začetku oktobra v Monoštru in nato konec oktobra zaključek v Ljubljani.

Gospodarsko sodelovanje ne pozna ovir

Leta 2002 je bil v Zagrebu ustanovljen poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, da bi olajšal delo slovenskih podjetij na tem območju ter okrepil gospodarske stike med državama.

70 članov kluba se redno srečuje na poslovnih konferencah, okroglih mizah, delavnicah in neformalnih srečanjih. Vodenje pisarne kluba je aprila letos prevzela Vesna Vukšinić Zmaić, pred tem tajnica SKD Istra v Pulju. Kot je povedala Marjani Mirković, odnosi med državama ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje.

“Mislim, da gospodarstvo na neki ravni živi svoje življenje. Sodelovanje je vedno bilo in vedno bo, ne glede na to, kako plešejo na političnem parketu oziroma v politiki. Gospodarstvo vedno funkcionira.”

Boleči spomini na spreminjanje slovensko-madžarske meje

“Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja” je naslov triletnega slovensko madžarskega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje doktorica Ingrid Slavec Gradišnik in doktorica Katarina Hirnök Munda z Inštituta za narodnostna vprašanja na terenu spraševali ljudi v Porabju, kako doživljajo spreminjanje slovensko-madžarske meje. Zanimalo ju je tudi, kakšni so njihovi spomini na to, kar se je dogajalo v preteklosti.

Poglobljena zgodovinsko etnografska analiza območja je eden od štirih sklopov projekta, katerega namen je, kot je Silvi Eöry povedala dr. Ingrid Slavec Gradišnik, preučiti vplive nacionalnih in krajinskih parkov ter zaščite naravne in kulturne dediščine, ki so pomemben izziv za prebivalce območij v parkih.

Premeščanje meje je globoko poseglo v življenje porabskih Slovencev in določilo status teh pokrajin. Prvič po koncu 1. svetovne vojne, ko je po podpisu Trianonske mirovne pogodbe velik del Slovenske krajine pripadel Kraljevini SHS, drugič pa po koncu 2. svetovne vojne, ko so na slovensko-madžarski meji postavili železno zaveso. Zaradi nje so stiki popolnoma zamrli, pojasnjuje dr. Katarina Hirnök Munda.

“Toda ljudje se vedno znajdejo in tako so vendarle prišli do določenih informacij, kako je s sorodniki. Bodisi so šli do meje in tam glasneje govorili, saj v Porabju vojaki niso znali slovensko. Bili  pa so tudi tragični primeri in spomini, ko je nekdo, ki je med obema vojnama zbežal v Kraljevino Jugoslavijo oziroma Slovenijo in je nekako zvedel, da mu je umrla mama. Pogreb lastne matere je tako moral gledati z druge strani meje in obratno.”

Več o zgodbah, ki so jih raziskovalkama zaupali porabski Slovenci, pa v tokratni oddaji.

Prisluhnite!