Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 4. 6. 2018

05.06.2018


Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji

Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.

“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”

In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.

“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”

Iz Boljunca v Milano

Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.

“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”

Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.

Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.

Tradicionalno srečanje Slovencev iz Madžarske

Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:

“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki  omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”

Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.

Slovenski mediji na Hrvaškem in pravice manjšin

Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.

Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.

“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”

Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.

Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 4. 6. 2018

05.06.2018


Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji

Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.

“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”

In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.

“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”

Iz Boljunca v Milano

Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.

“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”

Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.

Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.

Tradicionalno srečanje Slovencev iz Madžarske

Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:

“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki  omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”

Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.

Slovenski mediji na Hrvaškem in pravice manjšin

Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.

Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.

“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”

Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.

Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!


07.04.2014

Sotočja 07.04.2014

V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.


31.03.2014

Sotočja 31.3. 2014

V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.


24.03.2014

Sotočja 24.3. 2014

Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.


17.03.2014

Sotočja 17.3.2014

Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.


10.03.2014

Sotočja 10. 3. 2014

Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.


04.03.2014

Sotočja 3. 3. 2014

Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.


24.02.2014

Sotočja 24.2.2014

V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.


17.02.2014

Sotočja 17.02.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.02.2014

Sotočja 10.2.2014

V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.


25.02.2014

Sotočja 10.2.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


03.02.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


27.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


20.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


13.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.01.2014

Sotočja 6.1.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


30.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


23.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


16.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


09.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


02.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


Stran 27 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov