Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov