Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek julija je v znamenju tradicionalnega izpopolnjevanja znanja slovenskega jezika
Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo srečali študenta Univerze v Trstu Tamaro Peteani in Matijo Kralja, ki je tudi tutolog. Kdo je tutolog oziroma kaj počne? Vse, je najkrajši možni odgovor in to na Radiu.
Matija Kralj je namreč dobil ponudbo, da zapolni uro in pol programa na Radiu Trst A. Kot pojasnjuje, se je takrat vprašal, kaj ga najbolj zanima:
“Zanima me v bistvu vse. V slovarju slovenskega knjižnega jezika sem iskal, kaj je vse in ni boljše besede, kot je TUTOLOG, ki je sicer v slovarju ni (še).”
Vsak torek po 14.00 tako na Morskem valu Radia Trst A zgradi peščeni grad, ki se ob 15.30 podre in začnejo se priprave na gradnjo novega. Hvaležen je tudi Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer je dobil veliko zanimivega gradiva in svojim prednikom za slovenske korenine, ki jih, sodeč po povedanem, skrbno neguje.
In kako je danes s slovenščino na Tržaškem?
“Bojim se, da je čut za slovenščino v Trstu v nekaterih primerih pod vprašajem. Angleščina se razširja, krožijo videoposnetki. Čutim, da je naša dolžnost, da mladino vnovič pripeljemo do tega, da se znotraj te virtualnosti, multikulturalizma, evropeizma in sodobnega svetovljanstva zave naših korenin in da iz teh slovenskih korenin v Italiji zaženemo to čudovito drevo slovenstva in občutka pripadnosti.”
Daljši pogovor z Matijo Kraljem, ki si želi, da bi znanje slovenščine po končanem študiju na Humanistični fakulteti v Trstu, širil med mladimi Slovenci v Italiji, lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika, predsednika tamkajšnjega kluba slovenskih študentk in študentov, Francisko Bruner, ki študira prevajalstvo, slovenščino, nemščino in italijanščino ter Miriam Galop s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Vsi trije so bili navdušeni nad vsem, kar so se naučili na tokratnem seminarju.
Slišite lahko nekaj razmišljanj dijakov iz Italije, udeležencev 13. mladinske poletne šole slovenskega jezika.
V Slovenskem domu na Reki je živahna dejavnost potekala tudi v tem poletnem času. Od 2. do 13. julija 2018 seje na Poletju v Bazovici, pripravljenem za najmlajše že drugo leto zapored, zbralo več kot dvajset otrok. Pobudnik in organizator programa je bilo društvo EU korak, ustanovljeno sicer kot podpora slovenskim društvom za prijave na razpise za evropska sredstva. Sedež ima v prostorih društva Bazovica in z njim vsestransko sodeluje, dejavnosti pa se prepletajo zlasti z mladinsko skupino, v zadnjih letih usmerjeno v pritegnitev najmlajših (5-12 let).
Med skupnimi projekti je tudi Poletje v Bazovici, program enotedenskega aktivnega preživljanja prostega časa v učilnici, dvorani in vrtu Slovenskega doma na Reki. Vodila ga je učiteljica slovenščine na reški OŠ Kozala Sandra Grudenić, s pomočjo (dveh) prostovoljcev iz Slovenije, končal pa se je z zaključnim nastopom sodelujočih ob koncu minulih dveh tednov. Mladi udeleženci in njihovi starši so bili, kot so zaupali Marjani Mirković, navdušeni.
Direktor in glavni urednik Francek Mukič ugotavlja, da se je od začetkov veliko spremenilo. Finančne težave, ki so jih pestile, so bolj ali manj rešene, tudi tehnično so zelo napredovali, pravi sogovornik Silve Eöry, ponosen na zveste poslušalke in poslušalce, ki se niti na telefonski klic ne javijo, dokler ni konec njihove oddaje.
Vse večji problem pa predstavlja pomanjkanje ljudi, ki razumejo in govorijo porabsko narečje ali knjižno slovenščino.
“Mladi v glavnem ne govorijo več slovensko, starejši odhajajo. Malo nas je. Po uradnih podatkih nekj več kot 3 tisoč, mi ocenjujemo, da nas je okoli 5 tisoč, toda te številke ne povedo veliko. Tudi sami čutimo, kakšen odnos imajo do našega programa porabski Slovenci, ko jih želimo intervjuvati. Z zavednimi Slovenci nimamo težav, tisti, ki niso zavedni, pa ne želijo sodelovati in to kljub temu, da znajo slovensko.”
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Začetek julija je v znamenju tradicionalnega izpopolnjevanja znanja slovenskega jezika
Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo srečali študenta Univerze v Trstu Tamaro Peteani in Matijo Kralja, ki je tudi tutolog. Kdo je tutolog oziroma kaj počne? Vse, je najkrajši možni odgovor in to na Radiu.
Matija Kralj je namreč dobil ponudbo, da zapolni uro in pol programa na Radiu Trst A. Kot pojasnjuje, se je takrat vprašal, kaj ga najbolj zanima:
“Zanima me v bistvu vse. V slovarju slovenskega knjižnega jezika sem iskal, kaj je vse in ni boljše besede, kot je TUTOLOG, ki je sicer v slovarju ni (še).”
Vsak torek po 14.00 tako na Morskem valu Radia Trst A zgradi peščeni grad, ki se ob 15.30 podre in začnejo se priprave na gradnjo novega. Hvaležen je tudi Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer je dobil veliko zanimivega gradiva in svojim prednikom za slovenske korenine, ki jih, sodeč po povedanem, skrbno neguje.
In kako je danes s slovenščino na Tržaškem?
“Bojim se, da je čut za slovenščino v Trstu v nekaterih primerih pod vprašajem. Angleščina se razširja, krožijo videoposnetki. Čutim, da je naša dolžnost, da mladino vnovič pripeljemo do tega, da se znotraj te virtualnosti, multikulturalizma, evropeizma in sodobnega svetovljanstva zave naših korenin in da iz teh slovenskih korenin v Italiji zaženemo to čudovito drevo slovenstva in občutka pripadnosti.”
Daljši pogovor z Matijo Kraljem, ki si želi, da bi znanje slovenščine po končanem študiju na Humanistični fakulteti v Trstu, širil med mladimi Slovenci v Italiji, lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika, predsednika tamkajšnjega kluba slovenskih študentk in študentov, Francisko Bruner, ki študira prevajalstvo, slovenščino, nemščino in italijanščino ter Miriam Galop s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Vsi trije so bili navdušeni nad vsem, kar so se naučili na tokratnem seminarju.
Slišite lahko nekaj razmišljanj dijakov iz Italije, udeležencev 13. mladinske poletne šole slovenskega jezika.
V Slovenskem domu na Reki je živahna dejavnost potekala tudi v tem poletnem času. Od 2. do 13. julija 2018 seje na Poletju v Bazovici, pripravljenem za najmlajše že drugo leto zapored, zbralo več kot dvajset otrok. Pobudnik in organizator programa je bilo društvo EU korak, ustanovljeno sicer kot podpora slovenskim društvom za prijave na razpise za evropska sredstva. Sedež ima v prostorih društva Bazovica in z njim vsestransko sodeluje, dejavnosti pa se prepletajo zlasti z mladinsko skupino, v zadnjih letih usmerjeno v pritegnitev najmlajših (5-12 let).
Med skupnimi projekti je tudi Poletje v Bazovici, program enotedenskega aktivnega preživljanja prostega časa v učilnici, dvorani in vrtu Slovenskega doma na Reki. Vodila ga je učiteljica slovenščine na reški OŠ Kozala Sandra Grudenić, s pomočjo (dveh) prostovoljcev iz Slovenije, končal pa se je z zaključnim nastopom sodelujočih ob koncu minulih dveh tednov. Mladi udeleženci in njihovi starši so bili, kot so zaupali Marjani Mirković, navdušeni.
Direktor in glavni urednik Francek Mukič ugotavlja, da se je od začetkov veliko spremenilo. Finančne težave, ki so jih pestile, so bolj ali manj rešene, tudi tehnično so zelo napredovali, pravi sogovornik Silve Eöry, ponosen na zveste poslušalke in poslušalce, ki se niti na telefonski klic ne javijo, dokler ni konec njihove oddaje.
Vse večji problem pa predstavlja pomanjkanje ljudi, ki razumejo in govorijo porabsko narečje ali knjižno slovenščino.
“Mladi v glavnem ne govorijo več slovensko, starejši odhajajo. Malo nas je. Po uradnih podatkih nekj več kot 3 tisoč, mi ocenjujemo, da nas je okoli 5 tisoč, toda te številke ne povedo veliko. Tudi sami čutimo, kakšen odnos imajo do našega programa porabski Slovenci, ko jih želimo intervjuvati. Z zavednimi Slovenci nimamo težav, tisti, ki niso zavedni, pa ne želijo sodelovati in to kljub temu, da znajo slovensko.”
Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov