Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od skrb zbujajočih razmer na Hrvaškem, srečanja treh kultur v Podkloštru, izobraževanja mladih kulturnih delavcev do druženja ljubiteljev rokodelstva
Stvari so prišle tako daleč, da moramo ljudem pojasnjevati, da pomoč človeku v stiski ni nezakonita, pravi mirovna aktivistka Vesna Teršelič, direktorica Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo:
“Ljudem moramo danes pojasnjevati, da je pomoč tistim, ki so v stiski, etična in zakonita ter da se sami ne izpostavljajo pregonu, če jim pomagajo.”
Documenta se je namreč pridružila akciji koalicije Dobrodošli in planincem in planinkam poslala pismo s prošnjo, naj pomagajo ljudem, ki so žejni ali so se izgubili. Ob tem Vesna Teršelič opozarja na hitre spremembe, ki se dogajajo:
“Dramatično je, kako se je v zadnjih časih, od 2016 do danes, spremenil pristop policije”
Na Hrvaškem so imeli v preteklosti pozitiven pristop do beguncev, ki se je razvil v časih vojne. Takrat je bilo pomembno sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo več kot 400.000. Skupaj s pregnanimi Hrvati je Hrvaška od leta 1991 sprejela skoraj milijon beguncev.
“Danes ljudi na mejah ubijajo. Ta novi pristop je škandalozen in šokanten. Neverjetno je, da se je v tako kratkem času tako radikalno spremenil pristop, da se ne spoštuje več pravic beguncev in azilantov.”
Vesna Teršelič je tudi prepričana, da bi morali vsi narediti veliko več:
“Smo v fazi zelo resne družbene regresije, nazadujemo in o tem je treba govoriti pogosto in javno. Prepričana sem, da lahko kot ljudje, institucije in kot države naredimo veliko več… Skupaj lahko najdemo boljše rešitve, ker Evropa potrebuje te begunce.”
Marjana Mirković se z rojakinjo iz Zagreba, ki je eno vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, pogovarja tudi o skrb zbujajočih razmerah na področju novinarstva in spoštovanja pravic manjšin, tudi o pobudi za razpis referenduma za zmanjšanje pravic poslancem, predstavnikom narodnih skupnosti v hrvaškem saboru.
“Manjšine so pod vse večjim pritiskom, veseli pa me uspeh zbiranja podpisov na ravni evropske unije za dodatno reguliranje pravic manjšin. Mislim, da lahko EU naredi veliko več za narodne manjšine, ki so bogastvo Evrope. “
V Podkloštru na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo se je v nedeljo, 16.9.2018, v spomin na 100.obletnico konca prve svetovne vojne srečalo 20 kulturnih skupin iz vseh treh držav. Prireditev je pripravila koroška konsenzna skupina, v kateri so med drugim dve krovni organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) in koroški Heimatdienst. V skupni izjavi so se člani vnovič zavezali spravi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm opozarja na pomen dialoga:
“Gre za to, da v tem prostoru razvijemo sožitje, sodelovanje, saj je to predpogoj za miren razvoj tudi v prihodnje. V konsenzni skupini smo začeli kot nasprotniki in smo danes naredili velik korak naprej, tako da se ne vidimo več kot nasprotniki. Vsak je malo spremenil svoja stališča. Nujna je empatija do druge strani. Če danes pogledam, je slovenščina enakopravna. Stran, ki je še pred 10 let ščuvala priti njej, je ti sprejela.”
Gostimo Nataljo Pinter, predsednico Slovenske iniciative Dunaj (SID), ki povezuje koroške Slovence in rojake iz Slovenije, njihova glavna naloga je skrb za slovenski jezik. Na Dunaju po nekaterih ocenah živi več 5000 Slovencev, večina jih je prišla iz Slovenije, del pa jih je tudi koroških Slovencev.
“Naša skrb je, da zajamemo obe skupini, da to ni samo društvo koroških Slovencev ali rojakov iz Slovenije. In uspeva nam.”
Primarna skrb je namenjena pouku slovenščine. Delamo dvotirno, pojasnjuje Natalja Pinter, tudi sama učiteljica. Dopolnilni pouk organizira Slovenija, pouk materinščine, kjer je bilo potrebno določeno število prijav, pa šolski svet.
“Tudi ta pouk je omejen samo na popoldne, kar predstavlja manjšo težavo, saj je treba otroke motivirati, da preidejo v šolo še popoldne. Pouk ni integriran.”
Za obe skupini, od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda, se je prijavilo od 10 do 12 učencev. So to predvsem otroci iz vrst koroških Slovencev?
“Tudi tu so skupine zelo mešane. Rekla bi, da se koroški Slovenci zelo dobro zavedamo težav pri ohranjanju jezika, zato se res zelo trudimo, prav tako pa je tudi kar velik del Slovencev, ki se tudi trudi za to, ker ve, kako hitro lahko v bilingualnem zakonu izgubiš materinščino.”
SID pripravlja za otroke tudi gledališki abonma s 5 predstavami skupin iz Slovenije, ki gostujejo na Dunaju in obisk je zelo dober, saj si vsako predstavo ogleda 100 gledalcev, za najmlajše imajo igralne urice, lani pa so ustanovili tudi otroško gledališko skupino, ki jo prišla letos v Ankaran.
Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnostno vse bolj mešani šolski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi v najbolj jezikovno zapostavljenih vaseh, terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno strateško zastavljeno pot. Tako je v vabilu na tridnevni seminar projekta Development zapisala tržaška Slovenka mlajše generacije, arhitektka Neža Kravos. Pobuda je bila uspešna.
30 mladih iz 14-ih različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije se je namreč udeležilo izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce v starosti od 15-ega do 25-ega leta starosti. Potekal je v Lužnicah v Kanalski dolini, kot del projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, namenjenega spominu na goriškega zdravnika, kulturnega delavca in politika Mirka Špacapana. Zamisel za tečaj so, kot je Mirjam Muženič pojasnila Neža Kravos, dobili na enem podobnih seminarjev, ko so ugotovili, da mladim manjka znanj, kako uspešno voditi kulturno društvo.
“Odločili smo se svoje znanje razširiti in predati mlajšim članom.”
Odziv je bil izredno dober. In kakšne lastnosti mora imeti dober kulturni delavec?
“Teh pridevnikov je več. Biti mora pozoren, znati mora poslušati, aktiven, motiviran, znati mora delati v skupini, biti mora tudi nekoliko diplomatski, saj se ni enostavno premikati v našem prostoru, in seveda odločen in determiniran.”
Sicer pa se razmere v Avstriji in Italiji nekoliko razlikujejo, pravi Neža Kravos, arhitektka z magistrsko nalogo o idejni obnovi slovenskega Narodnega doma v Tržaškem predmestju pri Svetem Ivanu. To je zelo pomembna stavba za rojake, z bogato zgodovino, vendar že povsem zapuščena razvalina. Zakon, ki jo vrača Slovencem, je star 18 let, 11 let pa je na voljo prvi deželni denar za njeno obnovo. Še milijon sedemsto tisoč evrov je lani dodala tedanja uprava.
Z obnovo, ki bo potekala po nekoliko spremenjenih načrtih Neže Kravos, bi lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta
Pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije deluje Komisija za tehnično kulturo, ki je poskrbela, da je 76 rokodelk in rokodelcev iz 30 društev obiskalo rojake na Madžarskem. Kot je Silvi Eöry povedal Branko Suhadolnik, so se za obisk zamejstva odločili na svoji rokodelski delavnici, ki jo redno pripravljajo v Izoli. In ker sodelujejo s predsednico porabskih slovenskih upokojencev Klaro Fodor, so se odločili za Monošter.
Odločitev je bila prava:
»Zelo lepo je. Rokodelstvo je eden pomembnih vidikov ZDUS. Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo, prenašamo znanje med sovrstniki in naprej na mlade, predvsem pa, da se aktivno staramo.«
Kako dejavni so bili upokojenci v Porabju? Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od skrb zbujajočih razmer na Hrvaškem, srečanja treh kultur v Podkloštru, izobraževanja mladih kulturnih delavcev do druženja ljubiteljev rokodelstva
Stvari so prišle tako daleč, da moramo ljudem pojasnjevati, da pomoč človeku v stiski ni nezakonita, pravi mirovna aktivistka Vesna Teršelič, direktorica Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo:
“Ljudem moramo danes pojasnjevati, da je pomoč tistim, ki so v stiski, etična in zakonita ter da se sami ne izpostavljajo pregonu, če jim pomagajo.”
Documenta se je namreč pridružila akciji koalicije Dobrodošli in planincem in planinkam poslala pismo s prošnjo, naj pomagajo ljudem, ki so žejni ali so se izgubili. Ob tem Vesna Teršelič opozarja na hitre spremembe, ki se dogajajo:
“Dramatično je, kako se je v zadnjih časih, od 2016 do danes, spremenil pristop policije”
Na Hrvaškem so imeli v preteklosti pozitiven pristop do beguncev, ki se je razvil v časih vojne. Takrat je bilo pomembno sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo več kot 400.000. Skupaj s pregnanimi Hrvati je Hrvaška od leta 1991 sprejela skoraj milijon beguncev.
“Danes ljudi na mejah ubijajo. Ta novi pristop je škandalozen in šokanten. Neverjetno je, da se je v tako kratkem času tako radikalno spremenil pristop, da se ne spoštuje več pravic beguncev in azilantov.”
Vesna Teršelič je tudi prepričana, da bi morali vsi narediti veliko več:
“Smo v fazi zelo resne družbene regresije, nazadujemo in o tem je treba govoriti pogosto in javno. Prepričana sem, da lahko kot ljudje, institucije in kot države naredimo veliko več… Skupaj lahko najdemo boljše rešitve, ker Evropa potrebuje te begunce.”
Marjana Mirković se z rojakinjo iz Zagreba, ki je eno vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, pogovarja tudi o skrb zbujajočih razmerah na področju novinarstva in spoštovanja pravic manjšin, tudi o pobudi za razpis referenduma za zmanjšanje pravic poslancem, predstavnikom narodnih skupnosti v hrvaškem saboru.
“Manjšine so pod vse večjim pritiskom, veseli pa me uspeh zbiranja podpisov na ravni evropske unije za dodatno reguliranje pravic manjšin. Mislim, da lahko EU naredi veliko več za narodne manjšine, ki so bogastvo Evrope. “
V Podkloštru na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo se je v nedeljo, 16.9.2018, v spomin na 100.obletnico konca prve svetovne vojne srečalo 20 kulturnih skupin iz vseh treh držav. Prireditev je pripravila koroška konsenzna skupina, v kateri so med drugim dve krovni organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) in koroški Heimatdienst. V skupni izjavi so se člani vnovič zavezali spravi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm opozarja na pomen dialoga:
“Gre za to, da v tem prostoru razvijemo sožitje, sodelovanje, saj je to predpogoj za miren razvoj tudi v prihodnje. V konsenzni skupini smo začeli kot nasprotniki in smo danes naredili velik korak naprej, tako da se ne vidimo več kot nasprotniki. Vsak je malo spremenil svoja stališča. Nujna je empatija do druge strani. Če danes pogledam, je slovenščina enakopravna. Stran, ki je še pred 10 let ščuvala priti njej, je ti sprejela.”
Gostimo Nataljo Pinter, predsednico Slovenske iniciative Dunaj (SID), ki povezuje koroške Slovence in rojake iz Slovenije, njihova glavna naloga je skrb za slovenski jezik. Na Dunaju po nekaterih ocenah živi več 5000 Slovencev, večina jih je prišla iz Slovenije, del pa jih je tudi koroških Slovencev.
“Naša skrb je, da zajamemo obe skupini, da to ni samo društvo koroških Slovencev ali rojakov iz Slovenije. In uspeva nam.”
Primarna skrb je namenjena pouku slovenščine. Delamo dvotirno, pojasnjuje Natalja Pinter, tudi sama učiteljica. Dopolnilni pouk organizira Slovenija, pouk materinščine, kjer je bilo potrebno določeno število prijav, pa šolski svet.
“Tudi ta pouk je omejen samo na popoldne, kar predstavlja manjšo težavo, saj je treba otroke motivirati, da preidejo v šolo še popoldne. Pouk ni integriran.”
Za obe skupini, od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda, se je prijavilo od 10 do 12 učencev. So to predvsem otroci iz vrst koroških Slovencev?
“Tudi tu so skupine zelo mešane. Rekla bi, da se koroški Slovenci zelo dobro zavedamo težav pri ohranjanju jezika, zato se res zelo trudimo, prav tako pa je tudi kar velik del Slovencev, ki se tudi trudi za to, ker ve, kako hitro lahko v bilingualnem zakonu izgubiš materinščino.”
SID pripravlja za otroke tudi gledališki abonma s 5 predstavami skupin iz Slovenije, ki gostujejo na Dunaju in obisk je zelo dober, saj si vsako predstavo ogleda 100 gledalcev, za najmlajše imajo igralne urice, lani pa so ustanovili tudi otroško gledališko skupino, ki jo prišla letos v Ankaran.
Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnostno vse bolj mešani šolski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi v najbolj jezikovno zapostavljenih vaseh, terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno strateško zastavljeno pot. Tako je v vabilu na tridnevni seminar projekta Development zapisala tržaška Slovenka mlajše generacije, arhitektka Neža Kravos. Pobuda je bila uspešna.
30 mladih iz 14-ih različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije se je namreč udeležilo izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce v starosti od 15-ega do 25-ega leta starosti. Potekal je v Lužnicah v Kanalski dolini, kot del projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, namenjenega spominu na goriškega zdravnika, kulturnega delavca in politika Mirka Špacapana. Zamisel za tečaj so, kot je Mirjam Muženič pojasnila Neža Kravos, dobili na enem podobnih seminarjev, ko so ugotovili, da mladim manjka znanj, kako uspešno voditi kulturno društvo.
“Odločili smo se svoje znanje razširiti in predati mlajšim članom.”
Odziv je bil izredno dober. In kakšne lastnosti mora imeti dober kulturni delavec?
“Teh pridevnikov je več. Biti mora pozoren, znati mora poslušati, aktiven, motiviran, znati mora delati v skupini, biti mora tudi nekoliko diplomatski, saj se ni enostavno premikati v našem prostoru, in seveda odločen in determiniran.”
Sicer pa se razmere v Avstriji in Italiji nekoliko razlikujejo, pravi Neža Kravos, arhitektka z magistrsko nalogo o idejni obnovi slovenskega Narodnega doma v Tržaškem predmestju pri Svetem Ivanu. To je zelo pomembna stavba za rojake, z bogato zgodovino, vendar že povsem zapuščena razvalina. Zakon, ki jo vrača Slovencem, je star 18 let, 11 let pa je na voljo prvi deželni denar za njeno obnovo. Še milijon sedemsto tisoč evrov je lani dodala tedanja uprava.
Z obnovo, ki bo potekala po nekoliko spremenjenih načrtih Neže Kravos, bi lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta
Pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije deluje Komisija za tehnično kulturo, ki je poskrbela, da je 76 rokodelk in rokodelcev iz 30 društev obiskalo rojake na Madžarskem. Kot je Silvi Eöry povedal Branko Suhadolnik, so se za obisk zamejstva odločili na svoji rokodelski delavnici, ki jo redno pripravljajo v Izoli. In ker sodelujejo s predsednico porabskih slovenskih upokojencev Klaro Fodor, so se odločili za Monošter.
Odločitev je bila prava:
»Zelo lepo je. Rokodelstvo je eden pomembnih vidikov ZDUS. Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo, prenašamo znanje med sovrstniki in naprej na mlade, predvsem pa, da se aktivno staramo.«
Kako dejavni so bili upokojenci v Porabju? Prisluhnite!
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Neveljaven email naslov