Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk
Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.
“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja.”
Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:
“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”
Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:
“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “
Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!
V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.
V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!
Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:
“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”
Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.
Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:
“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”
Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja. Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.
“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”
Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.
Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna, 2014; Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017) je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.
Samo, da smo zdravi,
dalo se bo živet,
čeprav je za nami veliko let.
Moramo vedno misliti na to,
da bi lahko slabše bilo!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk
Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.
“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja.”
Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:
“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”
Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:
“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “
Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!
V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.
V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!
Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:
“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”
Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.
Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:
“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”
Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja. Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.
“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”
Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.
Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna, 2014; Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017) je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.
Samo, da smo zdravi,
dalo se bo živet,
čeprav je za nami veliko let.
Moramo vedno misliti na to,
da bi lahko slabše bilo!
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov