Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih
Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.
Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.
»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«
Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.
»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«
In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?
»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«
Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.
Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.
Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.
Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?
Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?
»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«
V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.
S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.
»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«
V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.
Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.
»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«
Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.
»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«
Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.
Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.
»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«
Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.
Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih
Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.
Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.
»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«
Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.
»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«
In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?
»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«
Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.
Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.
Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.
Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?
Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?
»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«
V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.
S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.
»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«
V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.
Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.
»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«
Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.
»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«
Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.
Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.
»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«
Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.
Prisluhnite!
Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov