Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 18.03.2019

18.03.2019


Zamolčane žrtve fašizma, so mladi rojaki dovolj slišani, veliko zanimanje za študij slovenščine na Reki in dober obisk vzorčne kmetije v Porabju

Kdaj bodo žrtve tržaških procesov dobile spodobna spominska obeležja

Uradna Italija ne priznava 20-letnega fašističnega nasilja nad Slovenci, kar dokazuje tudi odnos so spominskih obeležij v Bazovici, kjer so pokopani Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, obsojenih na 1. tržaškem procesu in ustreljenih leta 1930, in na Opčinah, kjer so bili po 2. tržaškem procesu leta 1941 ustreljeni Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal.

Prvi poskus domačinov, da bi strelišče preuredili  v dostojni kraj spomina, sega v leto 1949. Ob 40 letnici usmrtitve so znova poskusili s peticijo, pod katero so zbrali 3.800 podpisov in jih izročili tedanjem italijanskemu predsedniku Sandru Pertiniju. Tudi z naslednjo akcijo, ko so predsedniku države pošiljali razglednice, niso bili uspešni.

Leta 2005 je srenja iz Boršta občini Trst brezplačno odstopila 6 tisoč kvadratnih metrov svojega zemljišča ob bazoviški fojbi za ureditev spominskega parka in v zameno zahtevala enako za opensko strelišče, kjer so leta 1941 ustrelili Pinka Tomažiča in 4 njegove tovariše. Kot je Mirjam Muženič pojasnil Karlo Grgič, predsednik agrarne skupnosti srenj, iz tega ni bilo nič.

»Po naših izkušnjah ne občina, ne država, ne dežela ne držijo svojih obljub.«

Desnosredinski  tržaški župan  Roberto Dipiazza je takrat  poskrbel le za fojbo. Njegov naslednik levosredinski župan Roberto Cosolini je dosegel, da je italijansko obrambno ministrstvo strelišče na Opčinah izročilo občini Trst. Mimogrede, zemljišče strelišča je v srenjski lasti, kar vpleteni pozabljajo! Tedanji in sedanji občinski svetnik v Trstu Igor Švab pojasnjuje, da je občina leta 2014 z rebalansom proračuna zagotovila 180.000 evrov. Na območju, kjer so ustrelili peterico Slovencev, naj bi nastal park miru.

Po županu Cosoliniju se je vrnil župan Dipiazza. Na opensko strelišče so prišli delavci in z zidkom ločili obstoječe vojaško strelišče, na katerem še vadijo streljanje,  in prostor bodočega spominskega parka. Porabili  so odmerjenih 180 tisoč evrov in odšli.

Kot pravi avtor načrta za ureditev spominskega parka arhitekt Andrej Križnič, ki si je v parku zamislil ploščad za proslave, majhen muzej in servisne prostore, so na prvi tretjini, mogoče polovici. Za načrtovano ureditev bi rabili še 300.000 evrov. Predstavnik Združenja Borcev ANPI Dušan Kalc pa dodaja, da se ne bodo predali.

»To pomeni, da je delo polovično in se bomo morali boriti naprej, da bo končno izpolnjeno to, kar pričakujemo že desetletja.«

Občinska svetnica v Trstu Valentina Repini pravi, da je pomembno, da dobijo od župana zagotovilo, da bo občina poskrbela za ustrezno obeležje.

»Pomembno je, da pokaže politično voljo, da se  novem rebalansu proračuna pripravi popravek in da ga občinska uprava sprejme za zaključek tega načrta. Če do tega ne bo prišlo, je seveda tudi sodelovanje slovenske diplomacije še kako dobrodošlo.«  

‘Če imaš glas, ga je treba tudi uporabiti!’

27-letna Svetlana Wakounig je podpredsednica krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Danes pravnica je odraščala v prostorih te krovne organizacije, ki jo je nekaj let vodil tudi njen oče Jože Wakounig, dolgoletni funkcionar pri NSKS.

Da ima politiko v krvi, je jasno že po nekaj minutah pogovora, ko jo vprašamo, koliko mlade rojake zanima narodnostna politika.

»Če se mlade vpraša, ali jih politika zanima, jih veliko reče ne. Če pa pomislimo, kaj narodnostna politika pomeni, da so to kultura, kulturna društva, da je to šport in, in, in. Potem bodo rekli, ja seveda, to me pa zanima. Tako, da se na to ne more gledati ozko, da je to samo politika v smislu avstrijske vlade.«

Izvolitev 21-letnega Manuela Juga za predsednika druge krovne Zveze slovenskih organizacij in njeno podpredsedniško mesto sta lahko dodatna motivacija za mlade, toda, pravi, v NSKS je v Zboru narodnih predstavnikov, ki je njegov najvišji organ, veliko mladih.  Pa so slišani?

»To je odvisno od tega, kakšen tip človeka si. Sem pač tak tip, da se me posluša. Nisem takšna, da bi bila tiho. Če imaš glas, ga je treba tudi uporabljati.«

Za razliko od mnogo svojih koroških vrstnic in vrstnikov, ki so po končanem študiju ostali na Dunaju, se je Svetlana Wakounig vrnila domov na avstrijsko Koroško. Kot pravi, je bila to osebna odločitev, saj ljubi naravo, ljubi gore. Ampak vrnila se ni samo zaradi narave.

»Tudi zaradi koroških Slovencev in Slovenk. Sem koroška Slovenka in na Dunaju si predvsem v nemški družbi.«

Profesionalna funkcija v NSKS je ne zanima. Cilj je, da ta organizacija nekega  dne neha delovati in bodo imeli skupno zastopstvo.

»Ta cilj mi, kot edina organizacija zasledujemo in če bo idealno, čez deset let ne bo več Narodnega sveta koroških Slovencev, temveč skupno zastopstvo vseh koroških Slovenk in Slovencev.«

In v to resnično verjame, saj, kot pravi, drugače tega cilja ne bi zasledovala.

»Sem optimist. Misli, da je to to, kar bi nam najbolj pomagalo.«

Daljši pogovor s Svetlano Wakounig lahko slišite v oddaji, v kateri gostimo tudi doktorja Klemna Laha, lektorja za slovenski jezik na novem lektoratu na Reki, presenečenega zaradi velikega zanimanja študentov.

Sladke skrbi lektorja za slovenski jezik

Na Reki so lani odprli lektorat za slovenski jezik, po Zagrebu in Zadru tretji na Hrvaškem. Deluje v okviru oddelka za kroatistiko na reški filozofski fakulteti in sredi marca so se začela tudi predavanja. Odziv študentov je  odličen, zadovoljno pravi v pogovoru z Marjano Mirković lektor dr. Klemen Lah, ki že več kot deset let poučuje slovenščino tudi na lektoratu v Zadru.

»Zelo živo je, prijetno pa je tudi zato, ker predavalnica poka po vseh šivih, kar pomeni, da je interes za slovenski jezik zelo velik. Veliko je vprašanj, veliko zanimanja in lepšega si ne bi mogel želeti, niti si nisem mogel predstavljati.«

Zaradi velikega števila prijavljenih, do zdaj jih je bilo 36, je  moral zaprositi za omejitev, saj drugače ne bi mogel zagotoviti kakovostnega pouka.

»Če želimo ohraniti nivo, moramo sprejeti tudi ta nepriljubljen ukrep. Ampak, pravim, boljše so sladke skrbi kot premajhen vpis.«

Razlogi za študij slovenščine so, ugotavlja, zelo različni. Eni imajo slovenske prednike in si želijo obnovitvi njihov jezik, za druge je to samo predmet, ki ga morajo vpisati, tretji želijo študij in poklicno pot nadaljevati v Sloveniji. Vsem pa je skupno, da so motivirani za spremljanje 2 ur predavanj in ure seminarja tedensko.

Tako kot so različni razlogi za študij, je različno tudi predznanje študentov. Odvisno je tudi od tega, od kod prihajajo, pravi dr. Klemen Lah.

»Tisti, ki so iz t.i. kajkovske regije, nad Zagrebom ali iz Istre, zelo hitro usvajajo slovenski jezik. Pred nekaj leti, ko so slovenski televizijski kanali segali preko meje, je bilo kar nekaj študentov, ki so odlično obvladali slovenščino. Študenti, ki niso blizu meje, pa imajo kar nekaj težav. Imajo pa predznanje nekateri študenti, ki imajo slovenske prednike in je to tudi njihov motiv.«

Različne pa so tudi možnosti za zaposlitev po končanem študiju. Znanje slovenščine bi lahko bilo dobrodošlo tudi v turizmu.

»Goreča želja, ki jo vsako leto polagam na srce študentom, je, če so Slovenci ena izmed najbolj številčnih turističnih skupin na hrvaški obali, si najbrž zaslužijo tudi kakšen prevod.«

Zato sistematično delajo na tem, da bi se nekoč v restavracijah, hotelih in podobnih turističnih objektih pojavila slovenščina. Za zdaj sicer še ne kaže tako dobro, ampak to je eden od manjših ciljev našega sogovornika.

»Slovenci smo zelo samoumevni, zato nas Hrvati jemljejo kot svoje, saj vedo, da bomo hrvaščino sprejeli. Ni pa to tako samoumevno, kot se nam zdi. Mogoče moramo pokazati, da bi nam veliko pomenilo, če bi bili nagovorjeni v slovenščini, kljub svojemu odličnemu znanju ali pa vsaj razumevanju hrvaščine.«

Dr. Klemen Lah, lektor za slovenščino na reški Filozofski fakulteti, pa ugotavlja tudi, da se čuti, ko se zapletejo meddržavni odnosi, saj se s študenti, ko govorijo o geografiji in omeni Piranski zaliv, razvije razprava.

»To je koristno, saj tako lahko predstavim tudi slovenski zorni kot. .. Vloga lektorja je malce tudi veleposlaniška.«     

Gostom je vedno treba ponuditi nekaj novega

Slovenska vzorčna kmetija na Gornjem Seniku je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce. In teh že v prvih dneh nove sezone ni manjkalo, pojasni vodja Razvoje agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, ki upravlja kmetijo. Že lani so izpolnili zastavljeni cilj in dosegli, da se kmetija v celoti financira iz lastnih prihodkov.

»Več si tudi ne moremo želeti.«

Gre namreč za nekakšno družinsko kmetijo s petimi zaposlenimi. Trije, zadolženi za področje turizma, skrbijo za stacionarne in izletniške turiste,  dva pa za kmetijsko dejavnost, ki obsega poljedelstvo, živinorejo, pridelavo in predelavo sadja ter za samo kmetijo.

Uvajanje novosti pa je stalnica na vzorčni kmetiji, pravi Andreja Kovač v pogovoru s Silvo Eöry. Kmetija je postala znana po teletini in govedini. Vsak meni ima tako štiri jedi iz telečjega mesa, pripravljajo povsem domači hamburger, sami spečejo tudi žemljice in odziv gostov je zelo pozitiven.

»Vedno moramo biti pripravljeni, da uvedemo kakšne novosti, saj tako pridobivamo še nove goste.«

Med novosti sodi tudi zastekljena terasa, še kako dobrodošla v še nekoliko hladnih spomladanskih dneh, pa domače žganje iz jabolk, ki jih lani res ni manjkalo. V okviru čezmejnega projekta Ethos Land pa iščejo lokalne pridelovalce, ki bi sodelovali z njimi in svoje pridelke ponujali v njihovi  trgovinici. Če bi turisti želeli kupiti večje količine, pa bi jih povezali s samimi lokalnimi pridelovalci.

»Razvijati turizem pomeni, da moraš turistu nekaj ponudit. V Porabju je ponudba lokalnih produktov zelo skromna… Vsi bomo uspešni, če se bomo povezali.«

Več o načrtih pa v daljšem pogovoru z Andrejo Kovač v tokratni oddaji. Prisluhnite!

 

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 18.03.2019

18.03.2019


Zamolčane žrtve fašizma, so mladi rojaki dovolj slišani, veliko zanimanje za študij slovenščine na Reki in dober obisk vzorčne kmetije v Porabju

Kdaj bodo žrtve tržaških procesov dobile spodobna spominska obeležja

Uradna Italija ne priznava 20-letnega fašističnega nasilja nad Slovenci, kar dokazuje tudi odnos so spominskih obeležij v Bazovici, kjer so pokopani Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, obsojenih na 1. tržaškem procesu in ustreljenih leta 1930, in na Opčinah, kjer so bili po 2. tržaškem procesu leta 1941 ustreljeni Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal.

Prvi poskus domačinov, da bi strelišče preuredili  v dostojni kraj spomina, sega v leto 1949. Ob 40 letnici usmrtitve so znova poskusili s peticijo, pod katero so zbrali 3.800 podpisov in jih izročili tedanjem italijanskemu predsedniku Sandru Pertiniju. Tudi z naslednjo akcijo, ko so predsedniku države pošiljali razglednice, niso bili uspešni.

Leta 2005 je srenja iz Boršta občini Trst brezplačno odstopila 6 tisoč kvadratnih metrov svojega zemljišča ob bazoviški fojbi za ureditev spominskega parka in v zameno zahtevala enako za opensko strelišče, kjer so leta 1941 ustrelili Pinka Tomažiča in 4 njegove tovariše. Kot je Mirjam Muženič pojasnil Karlo Grgič, predsednik agrarne skupnosti srenj, iz tega ni bilo nič.

»Po naših izkušnjah ne občina, ne država, ne dežela ne držijo svojih obljub.«

Desnosredinski  tržaški župan  Roberto Dipiazza je takrat  poskrbel le za fojbo. Njegov naslednik levosredinski župan Roberto Cosolini je dosegel, da je italijansko obrambno ministrstvo strelišče na Opčinah izročilo občini Trst. Mimogrede, zemljišče strelišča je v srenjski lasti, kar vpleteni pozabljajo! Tedanji in sedanji občinski svetnik v Trstu Igor Švab pojasnjuje, da je občina leta 2014 z rebalansom proračuna zagotovila 180.000 evrov. Na območju, kjer so ustrelili peterico Slovencev, naj bi nastal park miru.

Po županu Cosoliniju se je vrnil župan Dipiazza. Na opensko strelišče so prišli delavci in z zidkom ločili obstoječe vojaško strelišče, na katerem še vadijo streljanje,  in prostor bodočega spominskega parka. Porabili  so odmerjenih 180 tisoč evrov in odšli.

Kot pravi avtor načrta za ureditev spominskega parka arhitekt Andrej Križnič, ki si je v parku zamislil ploščad za proslave, majhen muzej in servisne prostore, so na prvi tretjini, mogoče polovici. Za načrtovano ureditev bi rabili še 300.000 evrov. Predstavnik Združenja Borcev ANPI Dušan Kalc pa dodaja, da se ne bodo predali.

»To pomeni, da je delo polovično in se bomo morali boriti naprej, da bo končno izpolnjeno to, kar pričakujemo že desetletja.«

Občinska svetnica v Trstu Valentina Repini pravi, da je pomembno, da dobijo od župana zagotovilo, da bo občina poskrbela za ustrezno obeležje.

»Pomembno je, da pokaže politično voljo, da se  novem rebalansu proračuna pripravi popravek in da ga občinska uprava sprejme za zaključek tega načrta. Če do tega ne bo prišlo, je seveda tudi sodelovanje slovenske diplomacije še kako dobrodošlo.«  

‘Če imaš glas, ga je treba tudi uporabiti!’

27-letna Svetlana Wakounig je podpredsednica krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Danes pravnica je odraščala v prostorih te krovne organizacije, ki jo je nekaj let vodil tudi njen oče Jože Wakounig, dolgoletni funkcionar pri NSKS.

Da ima politiko v krvi, je jasno že po nekaj minutah pogovora, ko jo vprašamo, koliko mlade rojake zanima narodnostna politika.

»Če se mlade vpraša, ali jih politika zanima, jih veliko reče ne. Če pa pomislimo, kaj narodnostna politika pomeni, da so to kultura, kulturna društva, da je to šport in, in, in. Potem bodo rekli, ja seveda, to me pa zanima. Tako, da se na to ne more gledati ozko, da je to samo politika v smislu avstrijske vlade.«

Izvolitev 21-letnega Manuela Juga za predsednika druge krovne Zveze slovenskih organizacij in njeno podpredsedniško mesto sta lahko dodatna motivacija za mlade, toda, pravi, v NSKS je v Zboru narodnih predstavnikov, ki je njegov najvišji organ, veliko mladih.  Pa so slišani?

»To je odvisno od tega, kakšen tip človeka si. Sem pač tak tip, da se me posluša. Nisem takšna, da bi bila tiho. Če imaš glas, ga je treba tudi uporabljati.«

Za razliko od mnogo svojih koroških vrstnic in vrstnikov, ki so po končanem študiju ostali na Dunaju, se je Svetlana Wakounig vrnila domov na avstrijsko Koroško. Kot pravi, je bila to osebna odločitev, saj ljubi naravo, ljubi gore. Ampak vrnila se ni samo zaradi narave.

»Tudi zaradi koroških Slovencev in Slovenk. Sem koroška Slovenka in na Dunaju si predvsem v nemški družbi.«

Profesionalna funkcija v NSKS je ne zanima. Cilj je, da ta organizacija nekega  dne neha delovati in bodo imeli skupno zastopstvo.

»Ta cilj mi, kot edina organizacija zasledujemo in če bo idealno, čez deset let ne bo več Narodnega sveta koroških Slovencev, temveč skupno zastopstvo vseh koroških Slovenk in Slovencev.«

In v to resnično verjame, saj, kot pravi, drugače tega cilja ne bi zasledovala.

»Sem optimist. Misli, da je to to, kar bi nam najbolj pomagalo.«

Daljši pogovor s Svetlano Wakounig lahko slišite v oddaji, v kateri gostimo tudi doktorja Klemna Laha, lektorja za slovenski jezik na novem lektoratu na Reki, presenečenega zaradi velikega zanimanja študentov.

Sladke skrbi lektorja za slovenski jezik

Na Reki so lani odprli lektorat za slovenski jezik, po Zagrebu in Zadru tretji na Hrvaškem. Deluje v okviru oddelka za kroatistiko na reški filozofski fakulteti in sredi marca so se začela tudi predavanja. Odziv študentov je  odličen, zadovoljno pravi v pogovoru z Marjano Mirković lektor dr. Klemen Lah, ki že več kot deset let poučuje slovenščino tudi na lektoratu v Zadru.

»Zelo živo je, prijetno pa je tudi zato, ker predavalnica poka po vseh šivih, kar pomeni, da je interes za slovenski jezik zelo velik. Veliko je vprašanj, veliko zanimanja in lepšega si ne bi mogel želeti, niti si nisem mogel predstavljati.«

Zaradi velikega števila prijavljenih, do zdaj jih je bilo 36, je  moral zaprositi za omejitev, saj drugače ne bi mogel zagotoviti kakovostnega pouka.

»Če želimo ohraniti nivo, moramo sprejeti tudi ta nepriljubljen ukrep. Ampak, pravim, boljše so sladke skrbi kot premajhen vpis.«

Razlogi za študij slovenščine so, ugotavlja, zelo različni. Eni imajo slovenske prednike in si želijo obnovitvi njihov jezik, za druge je to samo predmet, ki ga morajo vpisati, tretji želijo študij in poklicno pot nadaljevati v Sloveniji. Vsem pa je skupno, da so motivirani za spremljanje 2 ur predavanj in ure seminarja tedensko.

Tako kot so različni razlogi za študij, je različno tudi predznanje študentov. Odvisno je tudi od tega, od kod prihajajo, pravi dr. Klemen Lah.

»Tisti, ki so iz t.i. kajkovske regije, nad Zagrebom ali iz Istre, zelo hitro usvajajo slovenski jezik. Pred nekaj leti, ko so slovenski televizijski kanali segali preko meje, je bilo kar nekaj študentov, ki so odlično obvladali slovenščino. Študenti, ki niso blizu meje, pa imajo kar nekaj težav. Imajo pa predznanje nekateri študenti, ki imajo slovenske prednike in je to tudi njihov motiv.«

Različne pa so tudi možnosti za zaposlitev po končanem študiju. Znanje slovenščine bi lahko bilo dobrodošlo tudi v turizmu.

»Goreča želja, ki jo vsako leto polagam na srce študentom, je, če so Slovenci ena izmed najbolj številčnih turističnih skupin na hrvaški obali, si najbrž zaslužijo tudi kakšen prevod.«

Zato sistematično delajo na tem, da bi se nekoč v restavracijah, hotelih in podobnih turističnih objektih pojavila slovenščina. Za zdaj sicer še ne kaže tako dobro, ampak to je eden od manjših ciljev našega sogovornika.

»Slovenci smo zelo samoumevni, zato nas Hrvati jemljejo kot svoje, saj vedo, da bomo hrvaščino sprejeli. Ni pa to tako samoumevno, kot se nam zdi. Mogoče moramo pokazati, da bi nam veliko pomenilo, če bi bili nagovorjeni v slovenščini, kljub svojemu odličnemu znanju ali pa vsaj razumevanju hrvaščine.«

Dr. Klemen Lah, lektor za slovenščino na reški Filozofski fakulteti, pa ugotavlja tudi, da se čuti, ko se zapletejo meddržavni odnosi, saj se s študenti, ko govorijo o geografiji in omeni Piranski zaliv, razvije razprava.

»To je koristno, saj tako lahko predstavim tudi slovenski zorni kot. .. Vloga lektorja je malce tudi veleposlaniška.«     

Gostom je vedno treba ponuditi nekaj novega

Slovenska vzorčna kmetija na Gornjem Seniku je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce. In teh že v prvih dneh nove sezone ni manjkalo, pojasni vodja Razvoje agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, ki upravlja kmetijo. Že lani so izpolnili zastavljeni cilj in dosegli, da se kmetija v celoti financira iz lastnih prihodkov.

»Več si tudi ne moremo želeti.«

Gre namreč za nekakšno družinsko kmetijo s petimi zaposlenimi. Trije, zadolženi za področje turizma, skrbijo za stacionarne in izletniške turiste,  dva pa za kmetijsko dejavnost, ki obsega poljedelstvo, živinorejo, pridelavo in predelavo sadja ter za samo kmetijo.

Uvajanje novosti pa je stalnica na vzorčni kmetiji, pravi Andreja Kovač v pogovoru s Silvo Eöry. Kmetija je postala znana po teletini in govedini. Vsak meni ima tako štiri jedi iz telečjega mesa, pripravljajo povsem domači hamburger, sami spečejo tudi žemljice in odziv gostov je zelo pozitiven.

»Vedno moramo biti pripravljeni, da uvedemo kakšne novosti, saj tako pridobivamo še nove goste.«

Med novosti sodi tudi zastekljena terasa, še kako dobrodošla v še nekoliko hladnih spomladanskih dneh, pa domače žganje iz jabolk, ki jih lani res ni manjkalo. V okviru čezmejnega projekta Ethos Land pa iščejo lokalne pridelovalce, ki bi sodelovali z njimi in svoje pridelke ponujali v njihovi  trgovinici. Če bi turisti želeli kupiti večje količine, pa bi jih povezali s samimi lokalnimi pridelovalci.

»Razvijati turizem pomeni, da moraš turistu nekaj ponudit. V Porabju je ponudba lokalnih produktov zelo skromna… Vsi bomo uspešni, če se bomo povezali.«

Več o načrtih pa v daljšem pogovoru z Andrejo Kovač v tokratni oddaji. Prisluhnite!

 

 


23.04.2018

Sotočja 23.4.2018

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.


16.04.2018

Sotočja 16.4.2018

Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.


09.04.2018

Sotočja 9.4.2018

Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


05.02.2018

Sotočja 5. 2. 2018

Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.


29.01.2018

Sotočja 29.1.2018

V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.


22.01.2018

Sotočja 22.1.2018

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja


15.01.2018

Sotočja 15.1.2018

Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.


08.01.2018

Sotočja 8.1. 2018

Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.


01.01.2018

Sotočja 1.1.2018

Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!


25.12.2017

Sotočja 25.12.2017

»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.


18.12.2017

Sotočja 18. 12. 2017

Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.


11.12.2017

Sotočja 11.12.2017

Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov