Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapleti na manjšinski volitvah na Hrvaškem, pozivi k politični prepovedi ustaških in nacističnih shodov na Koroškem, 20 let KD Pliberk, tekmovanje iz slovenščine in pravljice za večji besedni zaklad
Na Hrvaškem so 5.5.2019 potekale manjšinske volitve. Zapletov ni manjkalo, slovenska narodna skupnost pa vnovič ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja. Po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih 10 od 24 možnih svetov slovenske narodne manjšine; 4 na županijski ravni, 5 mestnih svetov in en občinski. Izvoljenih je bilo tudi 11 od 16 možnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti.
Pomembna pridobitev je svet v Čabru, prvič izvoljen, na pobudo društva Gorski kotar. Vendar pa z izvedbo volitev in udeležbo na njih slovenska manjšina na Hrvaškem ne more biti zadovoljna, se strinja predsednica krovne zveze Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
»Tako kot leta 2015 je bila tudi letos udeležba na volitvah zelo slaba. Po uradnih podatkih so prišli na volišča nekaj več kot 3 odstotki predstavnikov manjšin, ki imajo pravico glasovati. To velja tudi za slovensko manjšino. Zdi se mi, da tudi tokrat pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem niso prepoznali možnosti, da pridejo, da glasujejo, da se vključijo.«
Zakaj? Prisluhnite pogovoru z Barbaro Riman.
Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja v Pliberku 11.5.2019, teden dni pred srečanjem na Libuškem polju, protestni shod. Z njim bodo zahtevali, pravi govornik Iniciative Andrej Mohar, da avstrijske oblasti politično prepovejo shod. Gre za nadaljevanje lani začetih demonstracij:
»To ni samo demonstracija lokalnih koroških ali avstrijskih odporniških in spominskih pobud, temveč tudi v sodelovanju z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvaške, seveda tudi Italije, želimo dokazati, da je ta protest zoper desni ekstremizem več kot potreben in da se tega zavedamo tudi v Alpsko Jadranski regiji. Letošnja novost pa je, da se nam je kot soorganizatorica pridružila mednarodna, evropska federacija odporniških organizacij.«
S protestom želijo pred bližajočimi se volitvami v evropski parlament njegove bodoče člane opozoriti na nevarnosti ekstremizma in jih pozvati, naj se zavzamejo za prepoved takšnih shod v Evropi.
V Pliberku letos praznuje pomemben jubilej, 20-letnico delovanja, tamkajšnji Kulturni dom.
Februarja 1999 je namreč v športni dvorani še nedokončanega kulturnega doma potekal turnir v odbojki, junija istega leta so v kulturni dvorani pripravili prvo prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja.
Začetki sicer segajo v leto 1993, ko je bilo 8.8. ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, glavni cilj pa izgradnja kulturnega doma, ki bi povezal rojake, dejavne na kulturnem, športnem in političnem področju. Lastnici zemljišča Kmečka gospodarska zadruga Pliberk in Slovenska prosvetna zveza sta dali soglasje za gradnjo, arhitekt Karl Vouk pa je izdelal prednačrt. Po dobrih dveh letih priprav so se marca 1996 začela dela, manj kot tri leta pozneje pa je v Kulturnem domu potekala prva športna prireditev.
Dom je v dve desetletjih postal središče delovanja različnih kulturnih in športnih društev, skupaj jih je 23. Samo lani je potekalo več kot 1500 različnih dogodkov, ponosno pove vodja Milan Piko, našteli pa so kar 16.000 obiskovalcev, kar je za občino s 4000 prebivalci lepa številka. Dom pa je v vseh teh letih postal pomemben dejavnih razvoja kulture in regije.
»Lepo je pogledati v zgodovino in na vse, kar smo dosegli. Še pomembneje pa je, da pogledamo naprej. Imamo veliko nalog. Vemo, da se v 20 letih zamenjajo generacije, da je treba vključevati v naše delo mladino, otroke, ki bodo nekoč delali in ustvarjali, da bomo dosegli morda 100 ali več let. To je naša želja, da skupaj z mlajšo in starejšo generacijo skušamo ohraniti naš jezik, kulturo in nastopamo po vsem svetu kot zelo prijazni in kulturni ljudje.«
V Slovenskem domu v Monoštru je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za osnovnošolce. Na njem je sodelovalo sedem tekmovalcev, štirje z gornjeseniške in trije s števanovske dvojezične osemletke.
Udeležence tekmovanja, ki ga že vrsto let organizira državni zavod za šolstvo iz Budimpešte, je najprej pozdravila Ágota Kállay, vodja narodnostni oddelek na omenjenem zavodu, in predstavila tudi potek tekmovanja. Učence, ki so pisni del najbolje opravili je čakal še ustni nastop na določeno temo. Za priprave so imeli 10 minut časa.
In medtem ko se je prvi tekmovalec pripravljal na svoj pogovor s članicami ocenjevalne komisije, se je Silva Eöry pogovarjala z mentorico gornjeseniških šolarjev Valentino Novak. 3 sedmošolci in osmošolka so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, je dejala.
»Pripravljali smo se od decembra, ko so bili znani rezultati pisnega dela. Teme so bile določene in potem smo se predvsem veliko pogovarjali, brali, raziskovali in mislim, da so učenci dobro pripravljeni.«
V imenu ocenjevalne komisije je tekmovalce in njihove mentorje nagovorila Marijana Sukič, prepričana, da so ne glede na končni rezultat vsi tekmovalci, ki so se prijavili, veliko pridobili, saj so se naučili poslušati, razmišljati in odgovarjati na vprašanja v slovenskem jeziku.
»Največja napaka na šolah je, da se naučite ogromno besed, ne znate pa jih sestaviti v stavke, ne znate komunicirati. Ko vas sprašujemo o temah, na katere ste se pripravljali, je enostavno. Ko pa pridemo na temo, ki je še niste obravnavali, se zaustavi.«
Poleg Mateja Labritza in Elize Nagy je največ znanja iz slovenskega jezika pokazal zmagovalec Giulio Brunetto iz osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Učenec italijansko madžarskih korenin se slovenski jezik uči tretje leto in, kot pravi, ga veliko bolje razume, kot pa ga govori.
Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, je zanimalo tržaško Slovenko Janiko Škerl. Študentka koprske Pedagoške fakultete je za diplomsko nalogo z naslovom Izpeljava komunikacijskega modela posredovanja književnosti na podlagi analize pravljice po Proppovih funkcijah v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji dobila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija, je nagrajenka napisala pregledno, izvirno in uporabno diplomsko nalogo o književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Glavno vlogo v diplomski nalogi Janike Škerl imajo pravljice. Zakaj? Odgovor je nadvse enostaven. Pravljice imam rada, pravi.
V nalogi pa je raziskovala, kako lahko slovenske pravljice predstavi dvojezičnim otrokom.
Diplomska naloga ima veliko uporabno vrednost, saj prinaša spoznanja, kako otroci različnih starosti razumejo in doživljajo pravljice in pri tem razvijajo besedni zaklad, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.
»Ugotovila sem, da je preučevani model posredovanja pravljic učinkovit, saj otroci pravljice večkrat slišijo in to na različne načine. Najprej jih interpretativno preberemo, potem jih preberemo s pomočjo ilustracij, nato zaigramo lutkovno predstavo ali jo zaigrajo sami otroci. Pomembno je, da jih prvič, ko jim preberemo pravljico, pustimo, da najprej sami izrazijo svoja občutja, doživetja, šele nato analiziramo ali jim postavimo vprašanja o sami pravljici.«
Janika Škerl je tri tedne preživela z malčki v vrtcu Miškolin v Boljuncu, v katerem je tretjina otrok iz mešanih slovensko italijanskih družin, nekaj otrok pa iz povsem italijanskih družin. Po treh tednih pripovedovanja pravljic je, pravi, opazila napredek.
In kakšne so poklicne ambicije diplomantke programa Predšolske vzgoje koprske Pedagoške fakultete?
»Vpisala sem se na magisterij razrednega pouka, torej se učim, da bi postala tudi razredna učiteljica. Za magistrsko nalogo pa sem šla v povsem drugo smer. Izbrala sem šport in raziskujem gibanje, in to v zamejskih osnovnih šolah. Vedno me je zanimalo gibanje, vem namreč, da so raziskave v slovenskih osnovnih šolah že narejene, v naših pa še ne. Glede službe pa. Rada bi se zaposlila v slovenskih vrtcih ali šolah, seveda v naših krajih.«
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zapleti na manjšinski volitvah na Hrvaškem, pozivi k politični prepovedi ustaških in nacističnih shodov na Koroškem, 20 let KD Pliberk, tekmovanje iz slovenščine in pravljice za večji besedni zaklad
Na Hrvaškem so 5.5.2019 potekale manjšinske volitve. Zapletov ni manjkalo, slovenska narodna skupnost pa vnovič ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja. Po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih 10 od 24 možnih svetov slovenske narodne manjšine; 4 na županijski ravni, 5 mestnih svetov in en občinski. Izvoljenih je bilo tudi 11 od 16 možnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti.
Pomembna pridobitev je svet v Čabru, prvič izvoljen, na pobudo društva Gorski kotar. Vendar pa z izvedbo volitev in udeležbo na njih slovenska manjšina na Hrvaškem ne more biti zadovoljna, se strinja predsednica krovne zveze Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković.
»Tako kot leta 2015 je bila tudi letos udeležba na volitvah zelo slaba. Po uradnih podatkih so prišli na volišča nekaj več kot 3 odstotki predstavnikov manjšin, ki imajo pravico glasovati. To velja tudi za slovensko manjšino. Zdi se mi, da tudi tokrat pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem niso prepoznali možnosti, da pridejo, da glasujejo, da se vključijo.«
Zakaj? Prisluhnite pogovoru z Barbaro Riman.
Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja v Pliberku 11.5.2019, teden dni pred srečanjem na Libuškem polju, protestni shod. Z njim bodo zahtevali, pravi govornik Iniciative Andrej Mohar, da avstrijske oblasti politično prepovejo shod. Gre za nadaljevanje lani začetih demonstracij:
»To ni samo demonstracija lokalnih koroških ali avstrijskih odporniških in spominskih pobud, temveč tudi v sodelovanju z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvaške, seveda tudi Italije, želimo dokazati, da je ta protest zoper desni ekstremizem več kot potreben in da se tega zavedamo tudi v Alpsko Jadranski regiji. Letošnja novost pa je, da se nam je kot soorganizatorica pridružila mednarodna, evropska federacija odporniških organizacij.«
S protestom želijo pred bližajočimi se volitvami v evropski parlament njegove bodoče člane opozoriti na nevarnosti ekstremizma in jih pozvati, naj se zavzamejo za prepoved takšnih shod v Evropi.
V Pliberku letos praznuje pomemben jubilej, 20-letnico delovanja, tamkajšnji Kulturni dom.
Februarja 1999 je namreč v športni dvorani še nedokončanega kulturnega doma potekal turnir v odbojki, junija istega leta so v kulturni dvorani pripravili prvo prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja.
Začetki sicer segajo v leto 1993, ko je bilo 8.8. ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, glavni cilj pa izgradnja kulturnega doma, ki bi povezal rojake, dejavne na kulturnem, športnem in političnem področju. Lastnici zemljišča Kmečka gospodarska zadruga Pliberk in Slovenska prosvetna zveza sta dali soglasje za gradnjo, arhitekt Karl Vouk pa je izdelal prednačrt. Po dobrih dveh letih priprav so se marca 1996 začela dela, manj kot tri leta pozneje pa je v Kulturnem domu potekala prva športna prireditev.
Dom je v dve desetletjih postal središče delovanja različnih kulturnih in športnih društev, skupaj jih je 23. Samo lani je potekalo več kot 1500 različnih dogodkov, ponosno pove vodja Milan Piko, našteli pa so kar 16.000 obiskovalcev, kar je za občino s 4000 prebivalci lepa številka. Dom pa je v vseh teh letih postal pomemben dejavnih razvoja kulture in regije.
»Lepo je pogledati v zgodovino in na vse, kar smo dosegli. Še pomembneje pa je, da pogledamo naprej. Imamo veliko nalog. Vemo, da se v 20 letih zamenjajo generacije, da je treba vključevati v naše delo mladino, otroke, ki bodo nekoč delali in ustvarjali, da bomo dosegli morda 100 ali več let. To je naša želja, da skupaj z mlajšo in starejšo generacijo skušamo ohraniti naš jezik, kulturo in nastopamo po vsem svetu kot zelo prijazni in kulturni ljudje.«
V Slovenskem domu v Monoštru je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje iz slovenščine za osnovnošolce. Na njem je sodelovalo sedem tekmovalcev, štirje z gornjeseniške in trije s števanovske dvojezične osemletke.
Udeležence tekmovanja, ki ga že vrsto let organizira državni zavod za šolstvo iz Budimpešte, je najprej pozdravila Ágota Kállay, vodja narodnostni oddelek na omenjenem zavodu, in predstavila tudi potek tekmovanja. Učence, ki so pisni del najbolje opravili je čakal še ustni nastop na določeno temo. Za priprave so imeli 10 minut časa.
In medtem ko se je prvi tekmovalec pripravljal na svoj pogovor s članicami ocenjevalne komisije, se je Silva Eöry pogovarjala z mentorico gornjeseniških šolarjev Valentino Novak. 3 sedmošolci in osmošolka so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, je dejala.
»Pripravljali smo se od decembra, ko so bili znani rezultati pisnega dela. Teme so bile določene in potem smo se predvsem veliko pogovarjali, brali, raziskovali in mislim, da so učenci dobro pripravljeni.«
V imenu ocenjevalne komisije je tekmovalce in njihove mentorje nagovorila Marijana Sukič, prepričana, da so ne glede na končni rezultat vsi tekmovalci, ki so se prijavili, veliko pridobili, saj so se naučili poslušati, razmišljati in odgovarjati na vprašanja v slovenskem jeziku.
»Največja napaka na šolah je, da se naučite ogromno besed, ne znate pa jih sestaviti v stavke, ne znate komunicirati. Ko vas sprašujemo o temah, na katere ste se pripravljali, je enostavno. Ko pa pridemo na temo, ki je še niste obravnavali, se zaustavi.«
Poleg Mateja Labritza in Elize Nagy je največ znanja iz slovenskega jezika pokazal zmagovalec Giulio Brunetto iz osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Učenec italijansko madžarskih korenin se slovenski jezik uči tretje leto in, kot pravi, ga veliko bolje razume, kot pa ga govori.
Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, je zanimalo tržaško Slovenko Janiko Škerl. Študentka koprske Pedagoške fakultete je za diplomsko nalogo z naslovom Izpeljava komunikacijskega modela posredovanja književnosti na podlagi analize pravljice po Proppovih funkcijah v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji dobila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija, je nagrajenka napisala pregledno, izvirno in uporabno diplomsko nalogo o književni vzgoji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Glavno vlogo v diplomski nalogi Janike Škerl imajo pravljice. Zakaj? Odgovor je nadvse enostaven. Pravljice imam rada, pravi.
V nalogi pa je raziskovala, kako lahko slovenske pravljice predstavi dvojezičnim otrokom.
Diplomska naloga ima veliko uporabno vrednost, saj prinaša spoznanja, kako otroci različnih starosti razumejo in doživljajo pravljice in pri tem razvijajo besedni zaklad, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.
»Ugotovila sem, da je preučevani model posredovanja pravljic učinkovit, saj otroci pravljice večkrat slišijo in to na različne načine. Najprej jih interpretativno preberemo, potem jih preberemo s pomočjo ilustracij, nato zaigramo lutkovno predstavo ali jo zaigrajo sami otroci. Pomembno je, da jih prvič, ko jim preberemo pravljico, pustimo, da najprej sami izrazijo svoja občutja, doživetja, šele nato analiziramo ali jim postavimo vprašanja o sami pravljici.«
Janika Škerl je tri tedne preživela z malčki v vrtcu Miškolin v Boljuncu, v katerem je tretjina otrok iz mešanih slovensko italijanskih družin, nekaj otrok pa iz povsem italijanskih družin. Po treh tednih pripovedovanja pravljic je, pravi, opazila napredek.
In kakšne so poklicne ambicije diplomantke programa Predšolske vzgoje koprske Pedagoške fakultete?
»Vpisala sem se na magisterij razrednega pouka, torej se učim, da bi postala tudi razredna učiteljica. Za magistrsko nalogo pa sem šla v povsem drugo smer. Izbrala sem šport in raziskujem gibanje, in to v zamejskih osnovnih šolah. Vedno me je zanimalo gibanje, vem namreč, da so raziskave v slovenskih osnovnih šolah že narejene, v naših pa še ne. Glede službe pa. Rada bi se zaposlila v slovenskih vrtcih ali šolah, seveda v naših krajih.«
Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.
V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja
V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.
Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.
Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.
Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!
Tudi rojaki v sosednjih državah so praznovali dan državnosti. Več o skupni športno - kulturni prireditvi, ki so jo v Umagu pripravila slovenska društva v Istri, lahko slišite v Sotočjih. Avstrijsko gospodarstvo je med uspešnejšimi v Evropi. Kje je skrivnost njihovega uspeha, sprašujemo koroškega Slovenca Mirana Breznika, svetovalca za prodor podjetij na tuje trge. V oddaji gostimo mlade podjetne rojake iz Furlanije julijske krajine. Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta, spregovori o izzivih inštituta po štirih desetletjih delovanja. Pridružimo pa se tudi mladim porabskim Slovencem, ki so na Gornjem Seniku pekli pice in druge podobne lokalne jedi. Katere? Prisluhnite oddaji.
Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, ki že desetletja živi na Dunaju, je raziskoval tudi življenje in delo Antona Korošca. Ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pojasnjuje, kako usodne so bile posledice vojne za koroške Slovence. Odpravili smo se v reški arhiv, kjer je na ogled razstava z naslovom Mejna grofija Istra v 1. svetovni vojni. Slovensko stalno gledališče v Trstu ima novega umetniškega koordinatorja Eduarda Milerja. Nasledil bo Diano Koloini, ki zaradi odnosa vodilnih do tega gledališča iz Trsta odhaja razočarana. Razočarane pa niso bile rojakinje iz Porabja, ki so na delavnici v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavale skrivnosti priprave marmelade, kompotov in zavitkov, rétašev, kot jim pravijo porabski Slovenci. Recept zanje lahko slišite v Sotočjih.
Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!
Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.
Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
Neveljaven email naslov