Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök zapušča mesto vodje te krovne organizacije, shod v Pliberku, nova konvencija RAI, Sanje za Mirjam in Slovurice v Karlovcu
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök se po 29 letih poslavlja z mesta vodje krovne organizacije porabskih Slovencev, ki jo je vodil vse od ustanovitve leta 1990. Pred tem so delovali v Demokratični zveze južnih Slovanov skupaj s Hrvati in Srbi. Konec 80 let prejšnjega stoletja, ko so se začele družbene spremembe, so ugotovili, da ta povezava njihovih interesov ne more več zastopati, zato so najprej ustanovili društvo Lipa, predhodnik Zveze Slovencev na Madžarskem.
Jože Hirnök se še dobro spomni začetkov svoje politične kariere leta 1990, ko je bil edini kandidat za predsednika na novoustanovljene Zveze.
»Na začetku ni bilo lahko, saj voditi takrat edino državno organizacijo, ni bilo enostavno. Učil sem se politike in se tu pa tam boril tudi proti svoji državi, proti Madžarski, da dosežem kar največ za slovensko manjšino. Seveda sem bil na začetku neroden, zaletav, toda kljub temu so me spoštovali, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa povedati, da sem vedno povedal tisto, kar sem resno mislil.«
Jože Hirnök v pogovoru s Silvo Eöry oceni tudi doseženo v skoraj treh desetletjih delovanja. Kot pravi, je zadovoljen, vendar pa brez pomoči Slovenije ne bi šlo. Priznava pa, da pri skrbi za slovenski jezik niso bili najbolj uspešni, čeprav je v zadnjih letih viden tudi napredek.
Razmere so se namreč spremenile. Pred tremi, štirimi desetletji so otroci doma govorili slovensko, madžarsko pa so se začeli učiti šele v osnovni šoli. Danes pa doma govorijo madžarsko, s slovenščino pa se srečajo po prihodu v šolo. Kot je prepričan sogovornik, so težave tudi pri sami didaktiki, metodologiji učenja tujega jezika in usposobljenosti učiteljev.
»Že pred 15 leti sem prosil, ker imamo zelo malo učiteljev slovenščine, da nam jih pošljejo iz Slovenije, torej slovenske učitelje, profesorje. Ampak to se je zgodilo zelo pozno in s tem smo tudi veliko izgubili.«
Po 29 letih se Jože Hirnök poslavlja z mesta predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in mesto prepušča mlajšim.
»To seveda ne pomeni, da ne bom več delal za Slovence na Madžarskem, saj to ni le moje delo, to je moje življenje.«
Daljši pogovor z Jožetom Hirnökom lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Na Hrvaškem je deset knjižnic, namenjenih narodnim manjšinam (osrednje knjižnice za Albance, Avstrijce, Čehe, Madžare, Rusine in Ukrajince, Slovake, Slovence, Srbe, Italijane in za Judovsko občino Zagreb). Za zbirko slovenskega gradiva je od leta 1993 pristojna mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki že vrsto let tesno sodeluje s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Skupaj so pripravili več uspešnih projektov, ki krepijo vezi na področju kulture.
Eden od teh je tudi projekt OBMEJ – podpora razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga financira slovensko ministrstvo za kulturo. V okviru tega projekta je knjižnica v Karlovcu gostila več različnih dogodkov za vse generacije. Od tečaja slovenščine, knjižnih predstavitev do rednih obiskov Bibliobusa novomeške knjižnice v dveh šolah Karlovške županije.
Del projekta OBMEJ so tudi Slovurice / Slovenske urice, organizirano učenje slovenščine za otroke, ki v knjižnico vedno privabi veliko otrok. Kot pojasnjuje vodja zbirke v slovenščini Vedrana Kovač Vrana v pogovoru z Marjano Mirković, skušajo najmlajšim približati slovenski jezik, kulturo in literaturo na zabaven način. Projekt, ki se je začel konec marca naj bi enkrat mesečno potekal do konca leta.
» Odziv je zelo dober, ker imamo otroke, ki redno uporabljajo našo knjižnico. To so otroci, stari od 5 do 7 let, zelo zainteresirani za spoznavanje novosti, besed skozi igro, zabavo, glasbo v slovenščini.«
Otroke poučujeta učiteljici iz Slovenije, profesorica slovenščine in knjižničarka iz Novega Mesta, in to je, pravi Vedrana Kovač Vrana odlično.
»Zelo pomembno je, da imamo izvirne govorce slovenskega jezika. Otroci so navdušeni nad takšnim načinom. Nekateri udeleženci imajo slovenske korenine drugi ne, so pa zainteresirani za učenje, ker mogoče njihovi starši delajo v Sloveniji. Iz Karlovca namreč vsak dan zelo veliko ljudi odhaja na delo v Slovenijo.«
Karlovška knjižnica Ivana Gorana Kovačića tesno sodeluje z novomeško knjižnico Mirana Jarca, njen Bibliobus pa enkrat mesečno obišče šoli v Žakanju in Kamanju.
»To sta obmejni območji, kjer živi veliko pripadnikov slovenske manjšine in so otroci zelo zainteresirani in navdušeni za učenje slovenščine in branje literature v slovenskem jeziku. Odziv je dober.«
Daljši pogovor z Vedrano Kovač Vrana, vodjo zbirke slovenskega gradiva v knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, vas čaka v tokratni oddaji. Preverjamo, kako je potekala manifestacija v Pliberku zoper ustaške in neonacistične shode. Zanima nas, kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV. Spregovorimo o pobudi Sanje za Mirjam, namenjeni sodelovanju.
Prisluhnite!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök zapušča mesto vodje te krovne organizacije, shod v Pliberku, nova konvencija RAI, Sanje za Mirjam in Slovurice v Karlovcu
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök se po 29 letih poslavlja z mesta vodje krovne organizacije porabskih Slovencev, ki jo je vodil vse od ustanovitve leta 1990. Pred tem so delovali v Demokratični zveze južnih Slovanov skupaj s Hrvati in Srbi. Konec 80 let prejšnjega stoletja, ko so se začele družbene spremembe, so ugotovili, da ta povezava njihovih interesov ne more več zastopati, zato so najprej ustanovili društvo Lipa, predhodnik Zveze Slovencev na Madžarskem.
Jože Hirnök se še dobro spomni začetkov svoje politične kariere leta 1990, ko je bil edini kandidat za predsednika na novoustanovljene Zveze.
»Na začetku ni bilo lahko, saj voditi takrat edino državno organizacijo, ni bilo enostavno. Učil sem se politike in se tu pa tam boril tudi proti svoji državi, proti Madžarski, da dosežem kar največ za slovensko manjšino. Seveda sem bil na začetku neroden, zaletav, toda kljub temu so me spoštovali, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa povedati, da sem vedno povedal tisto, kar sem resno mislil.«
Jože Hirnök v pogovoru s Silvo Eöry oceni tudi doseženo v skoraj treh desetletjih delovanja. Kot pravi, je zadovoljen, vendar pa brez pomoči Slovenije ne bi šlo. Priznava pa, da pri skrbi za slovenski jezik niso bili najbolj uspešni, čeprav je v zadnjih letih viden tudi napredek.
Razmere so se namreč spremenile. Pred tremi, štirimi desetletji so otroci doma govorili slovensko, madžarsko pa so se začeli učiti šele v osnovni šoli. Danes pa doma govorijo madžarsko, s slovenščino pa se srečajo po prihodu v šolo. Kot je prepričan sogovornik, so težave tudi pri sami didaktiki, metodologiji učenja tujega jezika in usposobljenosti učiteljev.
»Že pred 15 leti sem prosil, ker imamo zelo malo učiteljev slovenščine, da nam jih pošljejo iz Slovenije, torej slovenske učitelje, profesorje. Ampak to se je zgodilo zelo pozno in s tem smo tudi veliko izgubili.«
Po 29 letih se Jože Hirnök poslavlja z mesta predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in mesto prepušča mlajšim.
»To seveda ne pomeni, da ne bom več delal za Slovence na Madžarskem, saj to ni le moje delo, to je moje življenje.«
Daljši pogovor z Jožetom Hirnökom lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Na Hrvaškem je deset knjižnic, namenjenih narodnim manjšinam (osrednje knjižnice za Albance, Avstrijce, Čehe, Madžare, Rusine in Ukrajince, Slovake, Slovence, Srbe, Italijane in za Judovsko občino Zagreb). Za zbirko slovenskega gradiva je od leta 1993 pristojna mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki že vrsto let tesno sodeluje s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Skupaj so pripravili več uspešnih projektov, ki krepijo vezi na področju kulture.
Eden od teh je tudi projekt OBMEJ – podpora razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga financira slovensko ministrstvo za kulturo. V okviru tega projekta je knjižnica v Karlovcu gostila več različnih dogodkov za vse generacije. Od tečaja slovenščine, knjižnih predstavitev do rednih obiskov Bibliobusa novomeške knjižnice v dveh šolah Karlovške županije.
Del projekta OBMEJ so tudi Slovurice / Slovenske urice, organizirano učenje slovenščine za otroke, ki v knjižnico vedno privabi veliko otrok. Kot pojasnjuje vodja zbirke v slovenščini Vedrana Kovač Vrana v pogovoru z Marjano Mirković, skušajo najmlajšim približati slovenski jezik, kulturo in literaturo na zabaven način. Projekt, ki se je začel konec marca naj bi enkrat mesečno potekal do konca leta.
» Odziv je zelo dober, ker imamo otroke, ki redno uporabljajo našo knjižnico. To so otroci, stari od 5 do 7 let, zelo zainteresirani za spoznavanje novosti, besed skozi igro, zabavo, glasbo v slovenščini.«
Otroke poučujeta učiteljici iz Slovenije, profesorica slovenščine in knjižničarka iz Novega Mesta, in to je, pravi Vedrana Kovač Vrana odlično.
»Zelo pomembno je, da imamo izvirne govorce slovenskega jezika. Otroci so navdušeni nad takšnim načinom. Nekateri udeleženci imajo slovenske korenine drugi ne, so pa zainteresirani za učenje, ker mogoče njihovi starši delajo v Sloveniji. Iz Karlovca namreč vsak dan zelo veliko ljudi odhaja na delo v Slovenijo.«
Karlovška knjižnica Ivana Gorana Kovačića tesno sodeluje z novomeško knjižnico Mirana Jarca, njen Bibliobus pa enkrat mesečno obišče šoli v Žakanju in Kamanju.
»To sta obmejni območji, kjer živi veliko pripadnikov slovenske manjšine in so otroci zelo zainteresirani in navdušeni za učenje slovenščine in branje literature v slovenskem jeziku. Odziv je dober.«
Daljši pogovor z Vedrano Kovač Vrana, vodjo zbirke slovenskega gradiva v knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, vas čaka v tokratni oddaji. Preverjamo, kako je potekala manifestacija v Pliberku zoper ustaške in neonacistične shode. Zanima nas, kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV. Spregovorimo o pobudi Sanje za Mirjam, namenjeni sodelovanju.
Prisluhnite!
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov