Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj lahko rojakom prinese prehodna avstrijska vlada strokovnjakov, kaj si obetajo v Števerjanu, kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem in kako iz sobe pobega v Andovcih. Kaj pa nogomet?
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih kazalo izkoristiti, ocenjuje politolog doktor Karl Hren, gost tokratne oddaje. Težave slovenske narodne skupnosti so na ravni celotne Avstrije minorne, pa vendarle.
»Ta čas, ko bodo vladali t.i. eksperti, lahko manjšina uporabi zase in za svoja prizadevanja. Morda imamo zdaj na teh stolčkih ljudi, ki imajo posluh za koroške Slovence. Morda bi bilo možno v tem trenutku, ko so stranke bolj v ozadju in je politična teža pri predsedniku države, zelo naklonjenemu manjšini, na oblasti pa so ministri, ki so na svojih področjih strokovnjaki, urediti bolj operativna vprašanja v korist manjšine.«
Politolog, direktor celovške Mohorjeve, sicer napoveduje, da bi lahko bile v prihodnje tudi v Avstriji manjšinske vlade pogostejše.
Županja Števerjana Franca Padovan je na nedavnih lokalnih volitvah, ki so potekale hkrati z evropskimi, dobila veliko podporo in bo občino tik ob meji s Slovenijo vodila še prihodnjih pet let. 77 odstotna podpora jo je presenetila, priznava, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, pravi. Načrtov za ureditev občine je še kar nekaj, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Veleposlanica RS na Hrvaškem doktorica Smiljana Knez konec julija končuje mandat. V štirih letih se je dobro seznanila s položajem slovenske manjšine. Razmere so zelo različne, pravi. Najbolj vitalna pa je slovenska manjšina v Kvarnerju in Istri. Veliko mladih pa imajo v Gorskem kotarju.
Položaj pa bi lahko bil boljši, ugotavlja. Kljub zgledni manjšinski zakonodaji, ki jo je morala Hrvaška sprejeti tudi zaradi pritiska mednarodne skupnosti, ima slovenska narodna skupnost v primerjavi z drugimi manjšinami bistveno manj možnosti za ohranjanje svoje identitete. To se kaže tudi pri učenju slovenskega jezika na hrvaških osnovnih šolah. Pouk slovenščine kot obvezen izbirni predmet poteka na treh šolah na območju Reke in v Buzetu.
»Ni niti ene šole, ki bi omogočala dvojezični, kaj šele pouk v slovenščini. Kar imajo Čehi in Slovaki v Daruvarju in tistem delu Hrvaškem, je za slovensko manjšino, čeprav številčno primerljivo z madžarsko, češko, še enkrat močnejšo od slovaške, neprimerljivo. Ima bistveno manj možnosti, da ohranja svojo identiteto.«
Razlogi za to so večplastni, poudarja veleposlanica Smiljana Knez v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Starši, če se že odločijo izpolniti vprašalnik, naletijo na težave pri vodstvih šol ali v okolju, kjer živijo. Pohvalen pa je odziv hrvaškega ministrstva za izobraževanje, ki hitro soglaša z uvedbo pouka, če vloga pride do njih.
»Starši dvakrat premislijo, ali bodo izkoristili to pravico, saj samo okolje ni naklonjeno drugačnosti. Niso vsi ljudje pripravljeni izstopati, kar pa povsem razumem.«
Daljši pogovor z odhajajočo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez lahko slišite v tokratni oddaji.
V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo tudi v sobi pobega. Gre za projekta, povezana s turistično ponudbo te najmanjše porabske vasi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci od leta 2017 sodeluje v čezmejnem projektu Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost.
Po zaslugi projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, so v najmanjši porabski vasi dobili 115.000 evrov evropskih sredstev in pripravili turistična projekta. Odzivi obiskovalec so spodbudni, pravi predsednik Kulturnega in turističnega društva Karel Holec v pogovoru s Silvo Eöry.
Že pred projektom Vražja pot so se začeli iskati like, ki se pojavljajo na poti. Na pomoč so jim priskočili starejši, ki se še spomnijo grozljivih pripovedi.
»To so bili liki, ki so se jih ljudje bali, ko so šli k sosedu ali v sosednjo vas. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kaj se jim je zgodilo.«
Trije osrednji liki so čaralice oziroma čarovnice, Smrt in Vrag, ki so se v Andovcih pojavile že na Vražji noči, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Z denarjem, ki so ga zdaj dobili, pa so nadgradili projekt z novimi tehničnimi pripomočki.
»Prvo leto se je na Vražji poti zbralo 400 ljudi, zdaj jih je bilo že 700. Tako, da je interes za to pot.«
Zanimanje pa je tudi za sobo pobega. Uredili so jo v Porabski domačiji, ki so ji dodali zgodbo, povezano s čarovništvom.
Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto Europeada – evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem razmahu. O tem v pogovoru z Markom Oražejem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev, in Markom Loibneggerjem, tajnikom Slovenske športne zveze.
V času evropskega nogometnega prvenstva bo med 20. in 28. junijem 2020 na avstrijskem Koroškem pod geslom »skupaj enkratni« potekala Europeada, na kateri bo tekmovalo 24 reprezentanc narodnih skupnosti. Pričakujejo več kot tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli bodo novinarji iz 17 držav in seveda računajo tudi na navijače. Skupaj naj bi prihodnje leto ob Klopinjsko jezero, kjer bo središče dogajanja, prišlo od 12.000 do 13.000 ljudi, napoveduje Marko Loibnegger.
Generalka bo že 22.6.2019, ko se bodo na pokalu narodnih skupnosti pomerile tri reprezentance iz Italije in domači Team Koroška. V razširjenem domačem moštvu je 35 igralcev, večina iz SAK-a in DSG Sele.
»Pokal narodnih skupnosti je start, eno leto prej, da se dobimo, pogledamo in jih pripravimo. Sem optimističen, da bomo Europeado dobro izpeljali ne le kot organizatorji, ampak bomo uspešni tudi na športnem področju.«
Organizacijo, zaupano koroškim Slovencem, je s 300.000 evri podprla dežela Koroška, računajo pa tudi na podporo Urada vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi Marko Oraže iz NSKS.
»Dežela Koroška je naš glavni partner. Seveda pa upamo, da se bo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu držal dogovora, po katerem bi podpora, razdeljena na več let, znašala 100.000 evrov.«
Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim ministrom, toda glede na dobro sodelovanje tudi z novo ekipo, Marko Oraže težav ne pričakuje.
Ob pogovoru o evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti, ki bo prihodnje leto, se nismo mogli izogniti kvalifikacijski tekmi za EP med Avstrijo in Slovenijo, ki bo 7.6. v Celovcu. Kako bodo rojaki spremljali to tekmo?
Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj lahko rojakom prinese prehodna avstrijska vlada strokovnjakov, kaj si obetajo v Števerjanu, kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem in kako iz sobe pobega v Andovcih. Kaj pa nogomet?
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih kazalo izkoristiti, ocenjuje politolog doktor Karl Hren, gost tokratne oddaje. Težave slovenske narodne skupnosti so na ravni celotne Avstrije minorne, pa vendarle.
»Ta čas, ko bodo vladali t.i. eksperti, lahko manjšina uporabi zase in za svoja prizadevanja. Morda imamo zdaj na teh stolčkih ljudi, ki imajo posluh za koroške Slovence. Morda bi bilo možno v tem trenutku, ko so stranke bolj v ozadju in je politična teža pri predsedniku države, zelo naklonjenemu manjšini, na oblasti pa so ministri, ki so na svojih področjih strokovnjaki, urediti bolj operativna vprašanja v korist manjšine.«
Politolog, direktor celovške Mohorjeve, sicer napoveduje, da bi lahko bile v prihodnje tudi v Avstriji manjšinske vlade pogostejše.
Županja Števerjana Franca Padovan je na nedavnih lokalnih volitvah, ki so potekale hkrati z evropskimi, dobila veliko podporo in bo občino tik ob meji s Slovenijo vodila še prihodnjih pet let. 77 odstotna podpora jo je presenetila, priznava, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, pravi. Načrtov za ureditev občine je še kar nekaj, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Veleposlanica RS na Hrvaškem doktorica Smiljana Knez konec julija končuje mandat. V štirih letih se je dobro seznanila s položajem slovenske manjšine. Razmere so zelo različne, pravi. Najbolj vitalna pa je slovenska manjšina v Kvarnerju in Istri. Veliko mladih pa imajo v Gorskem kotarju.
Položaj pa bi lahko bil boljši, ugotavlja. Kljub zgledni manjšinski zakonodaji, ki jo je morala Hrvaška sprejeti tudi zaradi pritiska mednarodne skupnosti, ima slovenska narodna skupnost v primerjavi z drugimi manjšinami bistveno manj možnosti za ohranjanje svoje identitete. To se kaže tudi pri učenju slovenskega jezika na hrvaških osnovnih šolah. Pouk slovenščine kot obvezen izbirni predmet poteka na treh šolah na območju Reke in v Buzetu.
»Ni niti ene šole, ki bi omogočala dvojezični, kaj šele pouk v slovenščini. Kar imajo Čehi in Slovaki v Daruvarju in tistem delu Hrvaškem, je za slovensko manjšino, čeprav številčno primerljivo z madžarsko, češko, še enkrat močnejšo od slovaške, neprimerljivo. Ima bistveno manj možnosti, da ohranja svojo identiteto.«
Razlogi za to so večplastni, poudarja veleposlanica Smiljana Knez v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Starši, če se že odločijo izpolniti vprašalnik, naletijo na težave pri vodstvih šol ali v okolju, kjer živijo. Pohvalen pa je odziv hrvaškega ministrstva za izobraževanje, ki hitro soglaša z uvedbo pouka, če vloga pride do njih.
»Starši dvakrat premislijo, ali bodo izkoristili to pravico, saj samo okolje ni naklonjeno drugačnosti. Niso vsi ljudje pripravljeni izstopati, kar pa povsem razumem.«
Daljši pogovor z odhajajočo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez lahko slišite v tokratni oddaji.
V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo tudi v sobi pobega. Gre za projekta, povezana s turistično ponudbo te najmanjše porabske vasi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci od leta 2017 sodeluje v čezmejnem projektu Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost.
Po zaslugi projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, so v najmanjši porabski vasi dobili 115.000 evrov evropskih sredstev in pripravili turistična projekta. Odzivi obiskovalec so spodbudni, pravi predsednik Kulturnega in turističnega društva Karel Holec v pogovoru s Silvo Eöry.
Že pred projektom Vražja pot so se začeli iskati like, ki se pojavljajo na poti. Na pomoč so jim priskočili starejši, ki se še spomnijo grozljivih pripovedi.
»To so bili liki, ki so se jih ljudje bali, ko so šli k sosedu ali v sosednjo vas. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kaj se jim je zgodilo.«
Trije osrednji liki so čaralice oziroma čarovnice, Smrt in Vrag, ki so se v Andovcih pojavile že na Vražji noči, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Z denarjem, ki so ga zdaj dobili, pa so nadgradili projekt z novimi tehničnimi pripomočki.
»Prvo leto se je na Vražji poti zbralo 400 ljudi, zdaj jih je bilo že 700. Tako, da je interes za to pot.«
Zanimanje pa je tudi za sobo pobega. Uredili so jo v Porabski domačiji, ki so ji dodali zgodbo, povezano s čarovništvom.
Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto Europeada – evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem razmahu. O tem v pogovoru z Markom Oražejem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev, in Markom Loibneggerjem, tajnikom Slovenske športne zveze.
V času evropskega nogometnega prvenstva bo med 20. in 28. junijem 2020 na avstrijskem Koroškem pod geslom »skupaj enkratni« potekala Europeada, na kateri bo tekmovalo 24 reprezentanc narodnih skupnosti. Pričakujejo več kot tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli bodo novinarji iz 17 držav in seveda računajo tudi na navijače. Skupaj naj bi prihodnje leto ob Klopinjsko jezero, kjer bo središče dogajanja, prišlo od 12.000 do 13.000 ljudi, napoveduje Marko Loibnegger.
Generalka bo že 22.6.2019, ko se bodo na pokalu narodnih skupnosti pomerile tri reprezentance iz Italije in domači Team Koroška. V razširjenem domačem moštvu je 35 igralcev, večina iz SAK-a in DSG Sele.
»Pokal narodnih skupnosti je start, eno leto prej, da se dobimo, pogledamo in jih pripravimo. Sem optimističen, da bomo Europeado dobro izpeljali ne le kot organizatorji, ampak bomo uspešni tudi na športnem področju.«
Organizacijo, zaupano koroškim Slovencem, je s 300.000 evri podprla dežela Koroška, računajo pa tudi na podporo Urada vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi Marko Oraže iz NSKS.
»Dežela Koroška je naš glavni partner. Seveda pa upamo, da se bo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu držal dogovora, po katerem bi podpora, razdeljena na več let, znašala 100.000 evrov.«
Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim ministrom, toda glede na dobro sodelovanje tudi z novo ekipo, Marko Oraže težav ne pričakuje.
Ob pogovoru o evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti, ki bo prihodnje leto, se nismo mogli izogniti kvalifikacijski tekmi za EP med Avstrijo in Slovenijo, ki bo 7.6. v Celovcu. Kako bodo rojaki spremljali to tekmo?
Prisluhnite!
Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Neveljaven email naslov