Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako matična domovina skrbi za Slovence v sosednjih državah in v kakšnih razmerah ti živijo
Na predvečer dneva državnosti nas zanima, kakšen je položaj rojakov in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati?
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je zaskrbljena zaradi najnovejših poskusov zmanjševanja pravic Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini.
“Trenutno smo v stanju velikega kaosa. Vse, kar se dogaja v Furlaniji – Julijski krajini, je skrb vzbujajoče. Kaže na nove oblike nestrpnosti do slovenske manjšine.”
Podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle je s trenutnimi razmerami na avstrijskem Koroškem zadovoljen. Že vse leto potekajo tudi priprave na praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto. Dežela je za to namenila 1,8 milijona evrov in v priprave vključila tudi slovenska kulturna in druga društva.
“V preteklosti je bilo vprašanje plebiscita vedno pereče, to je bilo vprašanje konfrontacije. Zdaj pa bo mogoče to preraslo v vprašanje sodelovanja, večjega medsebojnega zaupanja in večjega medsebojnega spoštovanja.”
Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča. Svet je izdal knjigo dr. Barbare Riman o slovenskih društvih na Hrvaškem od 1886 do 1991. Knjiga dokazuje, da Slovenci živijo na Hrvaškem že od nekdaj.
“To ne pomeni, da smo mi tu dva dneva, čeprav nas tudi naši rojaki iz Slovenije radi vprašajo, od kod ste vi Slovenci tu čez mejo. Hrvati pa nas prav tako seveda sprašujejo, od ste vi Slovenci prišli. Mi pa sploh nismo sem prišli. Mi smo tu od nekdaj.”
O položaju porabskih Slovencev pa se pogovarjamo z odhajajočim generalnim konzulom v Monoštru dr. Borisom Jesihom. Optimizem vse bolj prihaja na plan, ko človek razmišlja o prihodnosti porabskih Slovencev in ob tem opozarja, da je nujen gospodarski razvoj tega območja.
“Upam, da bosta obe državi po vzoru tega, kako sodelujeta pri razvoju gospodarskega območja, na katerem živijo prekmurski Madžari, to naredili tudi v Porabju. To je velika, velika priložnost za manjšino in celotno območje.”
In kako za Slovence v sosednjih državah “skrbijo” pristojne institucije v matični domovini? Tudi o tem več v oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako matična domovina skrbi za Slovence v sosednjih državah in v kakšnih razmerah ti živijo
Na predvečer dneva državnosti nas zanima, kakšen je položaj rojakov in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati?
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je zaskrbljena zaradi najnovejših poskusov zmanjševanja pravic Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini.
“Trenutno smo v stanju velikega kaosa. Vse, kar se dogaja v Furlaniji – Julijski krajini, je skrb vzbujajoče. Kaže na nove oblike nestrpnosti do slovenske manjšine.”
Podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle je s trenutnimi razmerami na avstrijskem Koroškem zadovoljen. Že vse leto potekajo tudi priprave na praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto. Dežela je za to namenila 1,8 milijona evrov in v priprave vključila tudi slovenska kulturna in druga društva.
“V preteklosti je bilo vprašanje plebiscita vedno pereče, to je bilo vprašanje konfrontacije. Zdaj pa bo mogoče to preraslo v vprašanje sodelovanja, večjega medsebojnega zaupanja in večjega medsebojnega spoštovanja.”
Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča. Svet je izdal knjigo dr. Barbare Riman o slovenskih društvih na Hrvaškem od 1886 do 1991. Knjiga dokazuje, da Slovenci živijo na Hrvaškem že od nekdaj.
“To ne pomeni, da smo mi tu dva dneva, čeprav nas tudi naši rojaki iz Slovenije radi vprašajo, od kod ste vi Slovenci tu čez mejo. Hrvati pa nas prav tako seveda sprašujejo, od ste vi Slovenci prišli. Mi pa sploh nismo sem prišli. Mi smo tu od nekdaj.”
O položaju porabskih Slovencev pa se pogovarjamo z odhajajočim generalnim konzulom v Monoštru dr. Borisom Jesihom. Optimizem vse bolj prihaja na plan, ko človek razmišlja o prihodnosti porabskih Slovencev in ob tem opozarja, da je nujen gospodarski razvoj tega območja.
“Upam, da bosta obe državi po vzoru tega, kako sodelujeta pri razvoju gospodarskega območja, na katerem živijo prekmurski Madžari, to naredili tudi v Porabju. To je velika, velika priložnost za manjšino in celotno območje.”
In kako za Slovence v sosednjih državah “skrbijo” pristojne institucije v matični domovini? Tudi o tem več v oddaji.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov