Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov
