Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.
O Narodnem domu, požganem pred 100 leti, njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.
Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.
“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”
Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.
Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.
O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.
“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”
Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.
Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.
“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”
Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.
V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders.
V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.
“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”
Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner.
Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.
“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”
Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.
Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.
Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.
“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”
Fašenek in Lenka med plesom
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.
O Narodnem domu, požganem pred 100 leti, njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.
Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.
“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”
Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.
Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.
O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.
“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”
Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.
Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.
“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”
Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.
V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders.
V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.
“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”
Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner.
Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.
“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”
Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.
Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.
Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.
“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”
Fašenek in Lenka med plesom
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov
